Predsednik izbira

Med kandidati za novega slovenskega sodnika na evropskem sodišču za človekove pravice se je znašel tudi predavatelj na Harvardu Klemen Jaklič, favorit SDS. Tja ga je uvrstil predsednik republike Borut Pahor. Moral se je posebej potruditi, tudi z razveljavitvijo dveh razpisov, da ga je lahko. In sploh ni tako zelo pomembno, da v državnem zboru ni bil potrjen za enega od treh kandidatov. In nasprotno, ni vseeno, da ga je Pahor predlagal oziroma da mu je omogočil kandidaturo. Predvsem zato ne, ker bo Pahor kmalu izbiral kandidate za morda še usodnejše funkcije od mesta evropskega sodnika.

Kdo je ddr. Klemen Jaklič? Kakšne so njegove reference? Je dvojni doktor, ima dva doktorata s področja prava, in to z uglednih univerz Oxford in Harvard. Res je tudi, da mu je knjigo Constitutional pluralism in the EU (ustavni pluralizem v EU) izdala ugledna založba Oxford University Press. Poleg tega vztraja, naj ga mediji opisujejo kot »predavatelja na Harvardu«. Po podatkih s spletnih strani Harvarda je bil predavatelj le spomladi 2012, en semester, zdaj pa je njegov naziv »Teaching assistant«. Jaklič poudarja, da je vsebina njegovega dela takšna, da bi bil slovenski ekvivalent njegovega naziva »docent ali izredni profesor«. To sta funkciji, s katerima lahko njihov nosilec vodi predmete. Za ljudi z nazivom »Teaching assistant« pa dokumenti Harvarda izrecno navajajo, da nimajo uradne učiteljske funkcije, ampak vedno delajo pod nadzorom nosilcev predmetov oziroma profesorjev. Jakličev naziv bi se torej v slovenščini bolj točno glasil »asistent«. Tako bistvena referenca, ki se navaja v Jakličev prid, to niti ni. A bolj kot same razlike v nazivu je pomembno, da Jaklič sam vztraja, naj ga slovenski mediji postavljajo letvico višje v hierarhiji visokošolskega šolskega sistema.

Poleg tega Jaklič na prvih dveh razpisih za mesto slovenskega evropskega sodnika ni izpolnjeval (poleg pravne izobrazbe) niti enega od dveh minimalnih pogojev. Zgolj enega, starost 40 let, je izpolnil šele tik pred objavo tretjega razpisa. Preostala dva razpisa je Pahor brez prepričljive argumentacije preprosto razveljavil.

Predsednik Pahor je v postopku izbire novega evropskega sodnika spet pokazal naklonjenost SDS. Kmalu bo izbiral nove ustavne sodnike.

Pahor se je očitno že takoj odločil, da Jakliča na koncu uvrsti med kandidate, ki si zaslužijo, da o njih odloča državni zbor. Čeprav sta ga med najprimernejše tri kandidate uvrstila tako sodni svet kot vlada, pa Pahor recimo v državni zbor ni poslal vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića. Izkoristil je privilegij, da se ne ozira na mnenja drugih državnih organov oziroma da izbira kandidate v nasprotju s temi mnenji.

Predsednik republike ima številne bolj ali manj protokolarne pristojnosti, pa tudi nekaj oprijemljivejših. Med te sodi pristojnost predlagati državnemu zboru v izvolitev kandidate za nekatere najvišje strokovne funkcije v državnih in mednarodnih organih. Med najodločilnejše sodijo funkcija ustavnega sodnika, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in kandidata za evropskega sodnika. Poleg tega ima tudi pristojnost povsem samostojno izbrati in imenovati predsednika komisije za preprečevanje korupcije in njegova namestnika.

O tem, kaj se je zgodilo po tem, ko je Pahor izbral in imenoval novo vodstvo protikorupcijske komisije, je bilo povedanega veliko. Dejstvo je, da je komisija leto in pol kasneje razvrednotena, boj s korupcijo, ki ga je v določenem obdobju ta komisija spodbujala in na idejni ravni tudi vodila, pa otežen.

Zakaj je pomembno, kako je predsednik republike doslej izvrševal dejanske, predlagateljske pristojnosti? Zakaj je pomembno, kako je vodil postopek izbire novega sodnika za človekove pravice? Ker bo v zadnjem letu svojega mandata moral predlagati imena za kar dve tretjini novih ustavnih sodnikov. Če bo mandat ponovil, pa bo vseh devet ustavnih sodnikov, ki bodo odločali o najpomembnejših vprašanjih prihodnjega desetletja, izvoljenih na njegov predlog.

Tudi Pahorjev predhodnik dr. Danilo Türk je med svojim mandatom imel priložnost predlagati kar osem od devetih ustavnih sodnikov. A večino (pet) v obdobju, ko je bila na oblasti Janševa vlada. Njegovi kandidati brez podpore SDS niso imeli možnosti izvolitve, zato je Türk na koncu vedno popustil in predlagal imena, ki jih je preferirala SDS.

Če bo trenutna vlada na položaju celotni mandat, SDS ne bo imela prevladujočega vpliva na imenovanje ustavnih sodnikov. Prav zato bo z njihovega gledišča toliko pomembneje, da je na predsedniški funkciji nekdo, ki razume njihove poglede o (ne)ustreznosti kandidatov za ustavne sodnike. Oziroma da bo razumel potrebo po svetovnonazorski uravnoteženosti ustavnega sodišča, kot se temu v takih primerih reče.

Vseh pet ustavnih sodnikov, ki je s preglasovanjem preostalih štirih izglasovalo odločanje o pravicah gejev in lezbijk na referendumu, je bilo izvoljenih z javno in vnaprej izrečeno podporo SDS. V postopku imenovanja novega slovenskega sodnika za človekove pravice je bil tak le en kandidat – ddr. Klemen Jaklič.