Iznajdljivi nemški okupator

Novogradnje, nove železnice, industrijski obrati, ceste, tuneli – Nemci so med vojno izvajali v Sloveniji investicijo za investicijo. Seveda za krepitev nemške moči.

Tovarna letalskih delov TAM v Mariboru

Tovarna letalskih delov TAM v Mariboru
© Pokrajinski arhiv Maribor

Okupatorji so dobili pod nadzor gospodarsko zelo različne dežele. Ker je razkosanje Jugoslavije in s tem Slovenije potekalo po nemških direktivah, se je to odražalo tudi pri delitvi gospodarskih virov. Na slovenskih tleh so si Nemci z Gorenjsko (z Mežiško kotlino kot delom Koroške) in Štajersko pridržali industrijsko najbolj razvita ozemlja, več kot 70 odstotkov predvojnih industrijskih zmogljivosti Dravske banovine. Na tem območju je bila že pred vojno dosežena najvišja stopnja elektrifikacije, ideje o širjenju elektrarn na Dravi pa niso bile nove. Rudna bogastva zasavskih revirjev so bila za Nemce več kot dobrodošla, s postavitvijo meje južno od Save (in ne po reki kot najbolj očitni geografski ločnici) pa so prišle pod nadzor Nemcev tudi na te kraje vezane prometne povezave. Kmetijstvo je bilo pred vojno zaradi cenejših izdelkov iz južnih delov Jugoslavije slabše razvito, toda k avtarkično usmerjeni nemški kmetijski politiki bi lahko dodal svoje predvsem štajerski predel. Manj ugodna je bila razmejitev za Italijo, saj razen Ljubljane, ki je bila močno upravno in kulturno središče, ni dobila pomembnejših industrijskih krajev; na njenem ozemlju je ostala le dobra četrtina industrijskih zmogljivosti Dravske banovine. Številni manjši obrati so bili povezani z izkoriščanjem lesa kot največjega bogastva v Ljubljanski pokrajini. Tudi agrarno gospodarstvo je bilo zaostalo, razdrobljenost kmetijskih površin ni omogočala ustvarjanja presežkov proizvodov za oskrbo prebivalstva na italijanskem okupacijskem območju, zlasti ker se je v Ljubljano priselilo veliko izobražencev, ki so prebegnili z ozemlja, dodeljenega Nemčiji. To je le še povečevalo neskladje med številom zaposlenih v primarnih in sekundarnih ter tistimi v upravnih in storitvenih dejavnostih. Madžarski priključeni del Prekmurja je premogel le dva odstotka industrijskih zmogljivosti na razdeljenem slovenskem ozemlju, velika večina prebivalstva pa se je preživljala s kmetijstvom.

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom. .

Zakup člankov

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890. Kodo, prejeto na telefon, prepišite v spodnje okence in takoj boste boste lahko dostopali do vsebin.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Mladina digital - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate .
Z dolgoročno NAROČNINO prihranite tudi do 25 %!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.