Marjeta Doupona  |  foto: Borut Krajnc

11. 12. 2015  |  Mladina 50  |  Politika

Žica je Belo krajino getoizirala

Ne živali ne ljudje ne morejo do vode

Most prijatelstva čez Koupo: tanke naj bi ustavljale le ovire na mostu, ljudi pa rezilne žice vzdolž celotne reke

Most prijatelstva čez Koupo: tanke naj bi ustavljale le ovire na mostu, ljudi pa rezilne žice vzdolž celotne reke

V poosamosvojitvenem času skoraj ni bilo lastnika jugoslovanskega potnega lista, ki bi vedel, da je jugoslovansko državljanstvo le črka na papirju. Potni list smo dobili, ker nam je bilo ob rojstvu dodeljeno državljanstvo ene od jugoslovanskih republik. Ker so se pravila večkrat spreminjala (enkrat po mami, enkrat po kraju rojstva itd.), je bilo možno, da vsi člani iste družine niso imeli istega državljanstva, imeli so le enak potni list. Tudi metliški most je, odvisno od časa, v katerem smo se na njem znašli, povezoval ali ločeval Slovenijo od Hrvaške. V času jugoslovanskih potnih listov je mladina z obeh strani meje skakala z mostu v Kolpo. Kolpa je na tem mestu sicer nizka, za varno skakanje v resnici prenizka, in rečni breg je na obeh straneh zlahka dostopen. Vsakič sproti si se lahko odločil, ali greš ponovno na most s hrvaške ali slovenske strani. V času slovenskih potnih listov pa po sredini teče državna meja in tabli na obeh straneh označujeta meddržavni mejni prehod. Samo še dva taka prehoda sta na Kolpi, 30 km više ob reki je mejni prehod Vinica, 50 km za njim pa še Petrina. Vmes je Kolpa vse od osamosvojitve naša, skupna reka. Policija z nobene strani niti v času vzpostavitve schengenske meje ni omejevala dostopa do vode, kopalci in veslači so lahko počivali na obeh bregovih. Slapovi, kot jezom na »Koupi« pravijo domačini, so zaradi nizkega vodostaja v toplejšem letu prehodni peš, jeseni, pozimi in spomladi pa reka naraste in prehod je nemogoč. Letos jeseni še ni bilo obilnejšega deževja in zato reka ni nič kaj posebej visoka, peš pa se prek jezov kljub temu ne da več.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.