Avstrija bo ponovno povečala nadzor na meji

Avstrijski kancler Werner Faymann je v pogovoru za časnik Österreich napovedal, da bo Avstrija na meji povečala nadzor za vse. Na meji z Avstrijo bo tako veljalo obvezno izkazovanje identitete, že zdaj pa je v veljavi poostren nadzor nad begunci, ki želijo vstopiti v državo. "Če Evropski uniji (EU) ne bo uspelo, da zavaruje svoje zunanje meje, bo pod vprašajem celoten schengen. Takrat bo morala vsaka država nadzorovati svoje nacionalne meje," je opozoril avstrijski kancler, ki je s svojimi izjavami v javnosti povzročil kar nekaj zmede, predvsem zaradi napačnih interpretacij nekaterih evropskih tiskovnih agencij in medijev, ki so trdili, da "Avstrija odpravlja schengen". 

"Kdor nima pravice do azila ali pa ne zaprosi za azil, želi pa v Skandinavijo ali drugam, je zavrnjen. V dogovoru z Nemčijo lahko v državo vstopijo tisti, ki imajo pri nas pravico do azila in jih Nemčija ne bo zavrnila," je za avstrijski časnik povedal Faymann.

"Če Nemčija beguncev, ki želijo recimo na Švedsko, ne bo več pustila v državo, bomo tudi mi, v natančnem dogovoru z Nemčijo, storili enako," je še napovedal predsednik avstrijske vlade. "Storili smo že vse, da tiste, ki pri nas nimajo pravice do azila, v prihodnosti zavrnemo že na meji," je še dejal.

Avstrijski kancler sicer zavrača, da bi določili zgornjo mejo za sprejem beguncev. Na vprašanje, koliko beguncev pričakuje v letošnje letu, je odgovoril, da bi lahko ob ustreznih ukrepih prišlo do bistvenega zmanjšanja njihovega števila. Pri reševanju begunske krize pa stavi tudi na solidarnost: "Kdor ni solidaren pri reševanju begunske problematike, lahko računa na veto pri finančni pomoči v naslednjih letih. Solidarnost ni enosmerna cesta."

V Budimpešti so se danes že ostro odzvali na te Faymannove besede. Kot je v sporočilu za javnost ocenil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, gre za izsiljevanje Dunaja. "Madžarska je izpolnila vse zahteve za pomoč EU. Vse to nima povezave z nezakonitim priseljevanjem," je dodal vodja madžarske diplomacije.

Faymannove izjave glede beguncev so v tujih medijih poskrbele za zmedo. "Avstrija ukinja schengen," so v soboto zvečer zapisali pri italijanski tiskovni agenciji Ansa, podobno razburjeno pa so se odzvali tudi madžarski mediji.

Avstrijski spletni novičarski portal www.oe24.at je pri tem zapisal, da "vsa Evropa govori o (Faymannovem) intervjuju za Österreich". Tiskovni predstavnik avstrijskega kanclerja je nad tem začuden, saj pravi, da so schengenska pravila na avstrijski meji odpravljena že od lanske jeseni. V kanclerjevem uradu so poudarili, da tudi Faymannovo mnenje glede mejnega nadzora ni nič novega, saj je to prejšnji teden povedal že za Kronen Zeitung, prav tako pa so stanje pojasnili tudi tujim medijem.

Na odločitev Dunaja so se z zaskrbljenostjo odzvali tudi v sosednji italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini (FJK), kjer so v pism hkrati izrazili obžalovanje in upanje, da to ne bo škodovalo odličnim čezmejnim odnosom med FJK in Avstrijo.

Na izjave avstrijskega kanclerja so se odzvali tudi v uradu vlade za komuniciranje (Ukom) in poudarili, da to, da Avstrija uvaja nadzor na svojih mejah, ni nov ukrep, temveč ukrep, ki velja že dlje časa. Po navedbah Ukoma Slovenija aktivno sodeluje pri iskanju rešitev in si še vedno prizadeva za skupen dogovor, vendar bo odločno in dosledno ukrepala, če bodo ogroženi interesi ali varnost Slovenije oziroma bo prišlo do napovedovanja enostranskih ukrepov.

"Slovenija se bo odzvala in nemudoma ukrepala, če bi Avstrija in Nemčija sprejeli kakršnekoli ukrepe, s katerimi bi začeli z zaostrovanjem in omejevanjem sprejema migrantov," so poudarili v Ukomu in dodali, da lahko Avstrija uvede nadzor na svojih mejah v skladu s schengenskim pravnim redom. A v primeru, če oceni, da so podane okoliščine, ki to upravičujejo (zagotavljanje varnosti v državi). Je pa uvedbo takega ukrepa, tako Ukom, treba napovedati vsem državam članicam in Evropski komisiji, ki tudi nadzira izpolnjevanje pogojev za tak ukrep.

Da brez schengna evro nima smisla pa je konec tedna poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Opozoril je, da brez schengna tudi notranji trg ne more delovati, manj schengna pa po njegovem pomeni manj zaposlitev in rasti.

O tem, kako je Slovenija branila schengen, se je pred nekaj meseci z Anžetom Tomićem pogovorjal Mladinin novinar Borut Mekina. Pogovoru lahko prisluhnete na tej povezavi.