Predolg jezik in premalo logičnega razmišljanja

Kako lahko članek, ustvarjen s strani ugledne doktorice in profesorice psihologije, temelji predvsem na hevrističnih pristopih k razumevanju sveta, ob tem, da se v istem članku sama zavzema za znanstveni vidik? Slednje je veliko bližje paradoksu (pa vseeno ni), kot primer, ki ga spodaj navaja avtorica.

("Moški … pa v lepih ženskah obenem prepoznavajo zdrave ženske, primerne za potomstvo.")

"Paradoks: prispevek se začne z izjavo, da naj bi bile ženske tiste, ki – v nasprotju z moškimi – pri izbiri partnerja razmišljajo o potomstvu. Moški naj bi – glede na splošno naravnanost in sporočilnost prispevka – pri tem razmišljali predvsem o zadovoljevanju svojega libida."

 Že z osnovnim razumevanjem področja evolucijske psihologije je moč doumeti naslednje: Tako moški kot ženske imajo vsak svojo edinstveno biološko podlago, ki je tam z namenom uspešne predaje genov na naslednje generacije. Privlačen zunanji izgled ženske je med drugim pokazatelj zdravja in plodnosti in posledično lastnost, ki je privlačna moškim. Dejstvo, ali moški ob pogledu na privlačno žensko razmišljajo o potomstvu ali ne, je v tem primeru popolnoma irelevantno.

"Ali homoseksualne osebe in tiste, ki si ne želijo potomcev, res izbirajo partnerje/partnerice med čim bolj nekooperativnimi, asocialnimi, neprijaznimi, egocentričnimi in sovražnimi osebami?"

Tako homoseksualne osebe kot tiste, ki si ne želijo potomcev, imajo biološko podlago, ki je odgovorna za določene preference. Kljub temu pa lahko seveda vsak posameznik izbere, ali otroke želi imeti. Iz same vsebine originalnega članka ni moč zaslediti biološkega determinizma, govor o tem je prisoten le v komentarju dr. Rošker.

(»… in nadaljuje, da v živalskem svetu samci za samico tekmujejo.«)

Znanstveno dokazano je, da v živalskem svetu – predvsem pri sesalcih – tudi samice tekmujejo za partnerje/partnerice.«

Avtorica poskuša v tem primeru pravilo izpodriniti z izjemo, kar je vsesplošno prisoten hevristični (neznanstveni) protiargument. Avtorico bi še opomnil, da se v znanosti izogibamo izrazu »znanstveno dokazano«.

"Kljub upoštevanju različnih kultur gospod Buss v svoji raziskavi ni dokazal, koliko so te tendence posledica »bioloških« procesov in koliko plod družbenih, tj. socializacijskih procesov. Odnos med naravo in kulturo je, kot so že pred desetletji pokazale številne humanistične – sociološke, kulturološke, antropološke in lingvistične – raziskave, komplementaren. Pri tem ne gre za statične kategorije, temveč za dinamične spremenljivke."

"Tako ženske izbirajo moške, ki so praviloma nekoliko starejši in imajo več izkušenj, bogastva in dobro zaslužijo. Moškim pri izbiri ženske njen zaslužek še zdaleč ni tako pomemben kot njen telesni videz, njena spolna neizkušenost (po možnosti naj bi bila kar nedolžna), ženske pa morajo biti praviloma tudi mlajše."

"Tudi ta parameter je, kot je pokazala vrsta kulturoloških raziskav, kulturno pogojen in se spreminja glede na spremembe socialnega okolja in družbenoekonomskih ureditev."

Odnos med naravo in kulturo ni komplementaren (dopolnjujoč) ampak predvsem soodvisen. Naravne predispozicije igrajo vlogo pri razvoju kulture in kultura igra vlogo pri razvoju naravnih predispozicij. Glede na pestrost genetskih zasnov in kultur je jasno, da bo veliko tendenc in lastnosti dinamičnih.

("Tri desetletja stara ameriška študija je tako še pokazala, da bi partnerja, če bi za to imeli priložnost in ne bi nihče izvedel, prevarala polovica moških in le desetina žensk; izsledki novejše evropske raziskave pa kažejo, da je partnerja vsaj enkrat prevaralo med 40 in 55 odstotki moških in med 25 in 40 odstotki žensk. Seveda ti podatki veljajo za Evropo, saj v marsikaterem drugem predelu sveta tovrstne enakopravnosti ni.")

Tukaj je avtorica sama nakazala, da gre pri teh tendencah za dinamične, kulturno in družbeno pogojene spremenljivke. S tem je prišla v vsebinsko nasprotje sama s seboj oziroma z osrednjim sporočilom svojega prispevka.

Biološke tendence ne pomenijo biološkega determinizma. Ta je tudi v tem primeru viden zgolj skozi oči dr. Rošker.

Znanstveno nesprejemljive in hkrati nevarne so evgenične metode, kakršne srečamo v »znanosti« tretjega rajha in kakršne se uporabljajo za ustvarjanje rasističnih ideologij.

Morda večini ljudi obraz brez nosa ali oči dejansko – vsaj na prvi pogled – ni posebej všeč. Vse druge »določene lastnosti« imajo opravka s kulturno pogojenimi lepotnimi ideali, ki se v različnih kulturah, različnih zgodovinskih obdobjih in tudi med različnimi posamezniki močno razlikujejo.

("Privlačen videz je povezan z dobrim zdravjem in plodnostjo, zelo pomembna pa je zlasti simetrija. Simetrično telo naj bi kazalo na dober razvoj in zdravje, pri moških pa celo na število spermijev, na izliv in njihovo hitrost. Pri ženskah naj bi bila s plodnostjo povezana simetričnost prsi. Ženske dokaj privlačijo tudi znaki, na katere vpliva testosteron. Zato so jim všeč razmeroma višji moški, ki imajo ozek pas in široka ramena ter normalno telesno težo. Moškim so všeč nekoliko manjše ženske in tiste, ki imajo skladno razmerje med obsegom pasu in bokov. ‘Raje imajo ženske z normalno težo kot suhice, če je le razmerje med boki in pasom pravo. To razmerje naj bi kazalo, da je imela ženska v času odraščanja optimalno koncentracijo spolnih hormonov. Velikost prsi in stereotip, da imajo vsi moški radi velike prsi, ne drži v vseh etničnih skupinah; drži pa, da imajo vsi radi čim bolj simetrične prsi. Radi imajo dolge noge in majhna stopala, kar je povezano s koncentracijo estrogena.")

Glede na vse povedano bi bilo torej najbolje, če bi tudi pri nas uvedli povezovanje ženskih nog, kruti običaj, ki je bil na Kitajskem uveljavljen od 12. do 20. stoletja. Visoke pete očitno niso dovolj. Pri obojem gre – to je dokazala vrsta humanističnih raziskav – za krepitev seksualne privlačnosti, ki je med drugim tudi kulturno pogojena in je v večini sedanjih družb še vedno del patriarhalnega sistema, v katerega interesu je čim manjša mobilnost in čim večja nebogljenost žensk.

Vsaka literatura, ki se vsaj bežno dotika področja evolucijske psihologije, jasno poudarja nevarnost naturalistične zmote - če je nekaj sprejeto kot dejstvo, to ne pomeni, da nam mora biti všeč oz. da bi se temu morali prilagajati.

Podobno kot pri problematiki genetike gre pri meritvah telesa, izračunavanju razmerij med posamičnimi deli in povezovanju rezultatov takšnih (kvantitativnih) meritev z variabilnimi lastnostmi, ki so opredeljive zgolj kvalitativno in aksiološko, za znanstveno nesprejemljive in hkrati nevarne evgenične metode, kakršne srečamo v »znanosti« tretjega rajha in kakršne se uporabljajo za ustvarjanje rasističnih ideologij.

Omenjene variabilne lastnosti je možno opredeliti tako na kvantitativni kot na kvalitativni način. Evgenična pa je tista »znanost«, ki z neupoštevanjem osnovnih pravil logike in argumentiranja vodi do izumrtja razuma.

Če torej izhajamo iz upravičene težnje po popularizaciji znanosti, se moramo najprej vprašati, čemu naj bi bila ta popularizacija namenjena. Iz omenjenega članka nedvoumno izhaja, da se avtorica zavzema za znanstveno dokazovanje resničnosti predsodkov, ki že stoletja prevladujejo v patriarhalnih družbah. Ta konservativna naravnanost, ta težnja po vračanju »k naravi« kot nečemu domnevno večnemu in nespremenljivemu je v popolnem nasprotju s samim bistvom znanosti, ki naj bi naravo (in resničnost nasploh) odkrivala, interpretirala in predvsem spreminjala.

Znanost opredeljuje resničnost. Ne opredeljuje pa naših odločitev in prihodnosti. Če avtorici in drugim znanstvena dognanja niso všeč, naj iščejo rešitve drugje - ne z omadeževanjem znanosti pod pretvezo »znanstvenega pristopa«, ki ni nič drugega kot površno razmišljanje zavito v izobraženo zveneči jezik.

Kako je ob očitnem pomanjkanju temeljnih znanstvenih pristopov razmišljanja in obravnave vsebine pod člankom vseeno podpisanih 50 oseb, ob dejstvu, da je med temi veliko avtoric in avtorjev znanstvenih člankov, knjig in celo učbenikov?

Morda podpisniki podpirajo znanstveno nepismenost, ker so tudi sami znanstveno nepismeni? Dvomim.
Morda pa se prijatelji v krogu t.i. znanstvenikov med seboj strinjajo z vsem kar kdorkoli od njih napiše?
Podpis znanstvenika pod članek se dojema, da ta oseba z vsem svojim znanjem, intelektom in izkušnjami stoji za vsebino podpisanega.

"Prispevek v Dnevniku je namreč kontroverzen in je po pravici spodbudil ogorčen odziv feministične skupine Vstajniške socialne delavke. Ta odziv je temeljil na upravičeni prizadetosti in jezi organizacije, ki zastopa enakovrednost spolov in si prizadeva za razvoj pozitivne identitete žensk v naši družbi."

Sam sem velik zagovornik enakopravnosti med spoli in ne samo med spoloma. Dejstvo, da se avtorica in feministična skupina Vstajniške socialne delavne borijo za pravice žensk je pohvale vredno. Dejstvo, da se jezijo zaradi izsledkov znanosti in jih vzamejo kot osebno žalitev, pa je nezrelo in iracionalno.Organizaciji Vstajniške socialne delavke želim čim več uspehov na njihovem področju, bojim pa se, da s takšnimi odzivi spominjajo bolj na vase zagledane goreče pripadnike sekte kot na skupino razmišljujočih oseb, ki se s svojim intelektom borijo za svoja stališča.

Velik korak nazaj v procesu osveščanja slovenskih državljanov in državljank na poti k demokratizaciji in egalitarnosti naše države?

Spoštovana dr. Rošker, na podlagi vašega zgornjega komentarja vas sprašujem – ali morda predlagate izkrivljanje znanstvenih izsledkov zato, da bodo primerna vsebina za osveščanje državljanov in državljank? Morda je to malce ekstremna poteza, dajmo raje znanstvene izsledke prikriti?

Dean Lipovac, Sečovlje