Igor Mekina

9. 2. 2016  |  Svet

Neonacisti za »samodeportacijo«

By Donenne - Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=43855123

By Donenne - Own work, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=43855123

Nemška neonacistična stranka NPD, ki je znana tudi po svojih skrajnih stališčih glede beguncev je zaradi svojega lastnega propagandnega »dosežka« postala tarča posmeha ne samo v Nemčiji, pač pa tudi v svetu. Zato, da bi v javnosti razširjali svoje ksenofobično in nesprejemljivo sporočilo o nujnosti dosledne deportacije beguncev iz Nemčije so namreč natiskali plakate, na katerih je slika letala, nad njim pa napis »dosledno deportirati«, spodaj pa še napis »najprej naš narod!«.

Sporočilo je seveda mogoče razumeti tudi drugače kot so si to zamislili njegovi avtorji oziroma predvsem tako, kot da bi bilo iz Nemčije najprej potrebno deportirati pripadnike nemškega naroda. In da k temu poziva prav skrajna NPD. Na Facebooku in drugih socialnih omrežjih so se hitro začeli posmehovati »genialni« ideji skrajne desničarske stranke. Eden od komentatorjev na Facebooku je zapisal: »Deportirati? Je že skrajen čas! Člane NPD v Sibirijo.« Drugi so predlagali še nekatere bolj oddaljene lokacije. »V Severno Korejo, kjer bodo podporniki NPD lahko srečni.« Tretji je preprosto zapisal »Pa-pa naciji, lepo potujte.« Podobni komentarji so se kar vrstili tudi na Twitterju. Hans-Joachim-Oto je zapisal, da je to »strel v lastno…nemško koleno,« Lars Harms je dodal, da »bolj neumno res ne gre«.

Kmalu zatem so plakat stranke zamenjali in napis »najprej naš narod!« ločili od napisa »dosledno deportirati« z naslovom povezave do njihove spletne strani. V pogovoru za portal jetzt.de je Markus Walter, predsednik strankarske veje, ki je bila odgovorna za izdelavo plakata dejal, da so imeli člani njegove stranke glede idejne zasnove plakata »več predlogov«, da pa se je »večina odločila za tega,«, kar so na socialnih omrežjih komentirali kot tipičen primer »izključenih možganov« pri pripadnikih NPD med odločanjem o grafični podobi plakata.

Povsem drugače pa so izzvenele zgodbe, ki so jih v britanskem Mirrorju objavili o otrocih beguncev in njihovih sanjah. »Spoznajte Amani, ki želi biti pilotka in Nebal, ki želi postati zdravnica, otroke, ki so ujeti v konflikt v Siriji in sanjajo o svetli prihodnosti,« poudarjajo v časniku. Zgodbe sirijskih in jordanskih deklic starih med 9 in 17 leti se ne razlikujejo veliko od želja njenih vrstnikov v Evropi. Haja, ki ima 12 let pravi, da si že od tedaj, ko so se v šoli učili o sončnem sistemu želi postati astronavtka. »Zamišljam si, kako sem visoko na nebu in odkrivam nove stvari. Rada bi bila astronavt, ker bi tako videla svet na nov način. Ampak tam kjer sem bila doma mi ni bilo lahko – mnogi so mi rekli, da dekle ne mor biti astronavt.« Desetletna Amani želi biti pilotka, ker ima rada letala. »Še predno sem bila prvič na letalu sem vedela, da želim biti pilotka. Letenje je pustolovsko in vznemirljivo. Ko sem bila mlajša, mi je brat vedno dejal, da dekle ne more postati pilot, toda globoko v sebi sem vedela, da želim biti to.« Enajstletna Fatima si želi postati zdravnica, ki bi lahko pomagala ljudem, enako stara Nesrine pa sanja o tem, da bi postala policistka. »Prvič sem policistko videla pred svojim enajstim rojstnim dnevom in tedaj o tem še nisem razmišljala kot o poklicu. Takrat sploh še nisem šla v šolo, ker za to nisem imela interesa. Toda ko sem se za to, da so to moje sanje odločila, sem se trdo učila, da bi to dosegla. Če bom policistka, potem bom lahko pomagala veliko ljudem, ki bodo v nevarnosti ali v težavah. Opogumila bi tudi druga dekleta, da se učijo in dosežejo svoje cilje.«

Težave te generacije otrok pa so zelo hude. Okoli 700 000 otrok, ki živijo v sosednjih državah, izven Sirije, v kateri poteka vojna, namreč ni deležnih nikakršne izobrazbe. Učinki travm na njihovo duševnost so že sedaj veliki. Zato so tudi pozivi desnih strank k deportaciji beguncev in med njimi tudi otrok, ne zgolj iz Nemčije, pač tudi drugih evropskih držav, še toliko bolj nesprejemljivi in niti najmanj smešni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.