Študentska privatizacija

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) je prejšnji teden začela eno najpomembnejših strukturnih sprememb v svoji novejši zgodovini. Študentski funkcionarji rokohitrsko uvajajo številne popravke statuta ŠOU, od povečanja števila glasov, potrebnih za razrešitev direktorja, in reformiranja financiranja zavodov do zapiranja delovanja organizacije pred javnostjo.

Predstavitev sprememb je potekala v zelo napetem ozračju. Predsednik Rok Liković je zgolj na hitro razložil, da so pobude dali poslanski klubi, spremembe pa so domislili v »koordinacijski skupini«. V koordinacijski skupini »vlade študentske enotnosti« so sodelovali predvsem izbrani poslanci treh največjih skupin, Zagona, Povezanih in skupine Modro za študente. Po mnenju opozicijske Študentske Iskre pa je ustanovitev takšne skupine v neposrednem nasprotju s sklepom študentskega zbora. Za spreminjanje in usklajevanje aktov je potreben širši konsenz, zato so v zboru ustanovili delovno telo za pripravo aktov, v katerem so lahko sodelovali vsi zainteresirani poslanci.

Predloge predsedstva je poslancem namesto predsednika Likovića predstavil kar hišni odvetnik ŠOU Jure Medak iz zasebne odvetniške družbe. »Vlada študentske enotnosti« želi s posodobitvijo statuta predvsem okrepiti svoj in direktorjev položaj znotraj ŠOU. Po novem je denimo za razrešitev direktorja potrebna dvotretjinska večina. Poslanec opozicijske Iskre Jure Novak je prepričan, da visok volilni prag predvsem onemogoča razrešitev direktorja, s čimer se še posebej okrepi položaj sedanjega direktorja ŠOU Andreja Klasinca. Meni, da je ta do sedaj namerno kršil več aktov ŠOU, še posebej glede zavračanja revizije, ki jo določa statut ŠOU.

Spremembe naj bi po besedah predsednika Likovića omogočile, da bi ŠOU postal »transparentnejša in demokratičnejša« ustanova. Toda vsebina predlogov kaže diametralno nasprotno smer. V statutu bo po novem ŠOU oseba zasebnega prava, kar bistveno spreminja njegov dosedanji javni položaj. Za nameček študentski funkcionarji odpravljajo navodila o dostopu do informacij javnega značaja. Predsedstvo meni, da ŠOU v novi obliki ni zavezan pravilom glede dostopa do informacij javnega značaja, saj prejema zasebna sredstva. Tako naj bi se v prihodnosti učinkoviteje branil pred razkritji sumljivih poslov študentskih funkcionarjev.

»Vladi študentske enotnosti« se mandat izteka. Študentski funkcionarji pod vse večjim bremenom sumljivih in dvomljivih poslov hitijo s privatizacijo ŠOU v Ljubljani. ŠOU bi tako postal podoben sorodnima mariborski in primorski organizaciji. Tam so takšne institucionalne akrobacije v prid zasebnih interesov opravili že pred leti. Učinke te privatizacije poznamo, po spremembah največkrat postane upravljanje z javnimi sredstvi izrazito netransparentno in sumljivo. Poslednji privatizacijski vlak v Ljubljani pa je še mogoče ustaviti.