Bo robot kmalu spremljevalec starejših in otrok?

Nadine je nov človeku podoben robot, za katerega znanstveniki upajo, da bo nekega dne osebni pomočnik ali skrbnik za starejše. Oblikovala ga je Nadia Thalmann, direktorica inštituta Nanyang Technological University's Institute of Media Innovation, poroča Reuters. Programska oprema, ki jo je razvila, omogoča, da robot lahko izraža vrsto čustev in se spomni prejšnjih pogovorov. Robot Nadine še ni zrel za komercialno uporabo, a njegova razvijalka pričakuje, da ga bo nekega dne mogoče uporabljati kot spremljevalca ljudi z demenco.

Nadia Thalmann skupaj s svojimi sodelavci razvija tudi čustvene robote, ki bi se lahko igrali z otroki. Za zdaj prototipa še niso naredili. Cilj razvijalcev otroškega robota je, da bi odgovarjal na vprašanja, prikazoval čustva in prepoznaval ljudi. Želijo si, da bi bil sposoben otroke tudi nadzirati in sporočati staršem ali varuškam, če bi bilo kaj narobe. Otroškega robota bi radi programirali tudi tako, da bi bil sposoben govoriti različne jezike, da bi se z njim otroci lahko učili tudi tuje jezike.

O trendih na področju robotike v Evropi bo več kot 500 strokovnjakov letos razpravljalo v Ljubljani, kjer bo v Cankarjevem domu med 21. in 23. marcem letošnji Evropski forum robotike. Marko Munih, predstojnik laboratorija za robotiko (Robolab) na ljubljanski fakulteto za elektrotehniko, je ob nedavni predstavitvi foruma dejal, da je forum indikator, kako dobro je Slovenija vključena v razvoj robotike. Robotika je po njegovih besedah zanimiva za različne vrste izobraževanja od osnovnih šol naprej oziroma za mlade nasploh, saj razvijalci robotov potrebujejo različne kadre.

Robote zdaj v največji meri uporablja avtomobilska industrija, v prihodnje je pričakovati njihovo uporabo tudi v logistiki, rudarstvu, kmetijstvu. Za gospodarstvo je priložnost proizvodnja in uporaba robotov.

Po oceni mednarodne zveze za robotiko bo robotizacija med letoma 2017 in 2020 na svetu zagotovila od enega do dva milijona novih delovnih mest, največ na področju elektronike, fotovoltaike, električnih vozil, proizvodnje, prodaje in prehranske industrije.

Vsi se s to oceno ne strinjajo. Svetovni gospodarski forum je pred mesecem in pol objavil rezultate študije, ki kaže, da bo digitalizacija gospodarstva trg dela globoko pretresla. V prihodnjih petih letih bo predvidoma zaradi tega v industrijskih državah odpadlo pet milijonov delovnih mest, poroča Frankfurter Allgemeine. Tako ocenjujejo menedžerji 350 največjih koncernov na svetu.

Po podatkih študije univerze Oxford čez 20 let ne bo več poklica taksista, blagajnika in knjigovodje. Ta dela bodo opravljali računalniki tudi v obliki robotov, poroča Neue Züricher Zeitung. Ko bo robot enkrat vedel, kaj mora narediti, bo daleč najbolj produktiven delavec.

Reinhard Lafrenz, generalni sekretar euRobotics, pa izpostavlja sodelovanje med človekom in robotom. Še pred nekaj leti je morala biti med človekom in robotom mreža, da robot ne bi poškodoval človeka, zdaj te mreže ni več, ker so roboti postali varni, kar je lahko revolucija zlasti za majhna podjetja. Kot posebno priložnost izpostavlja tudi uporabo robotov v zdravstvu in na področju rehabilitacije. V kmetijstvu lahko robot s senzorji za vsako rastlino posebej izmeri, koliko gnojila potrebuje in ji doda potrebno količino, robota je mogoče poslati iskat ponesrečence v naravnih in drugih nesrečah na mesta, kjer je za ljudi preveč nevarno, in podobno. Robotika zahteva multidisciplinarni pristop in povezovanje različnih kompetenc, izpostavljajo njeni podporniki.

Uwe Haass, svetovalec pri euRobotics, ki bo na forumu v Ljubljani vodil delavnico Robotika na Zahodnem Balkanu, dodaja, da bo namen letošnjega foruma navezati stike z Jugovzhodno Evropo, zlasti z državami Zahodnega Balkana. Reinhard Lafrenz izpostavlja, da je ključnega pomena povezati nacionalne in regionalne pobude, kajti tako je mogoče najbolje zagotoviti prenos znanja in upoštevati lokalne posebnosti in zahteve.

Slovenija je po besedah predstavnikov euRobotics bila izbrana kot gostiteljica letošnjega evropskega foruma robotike zato, ker na tem področju sodi med visoko industrializirane države. Slovenija ima priložnost postati inovacijsko vozlišče za Jugovzhodno Evropo in Zahodni Balkan. Raziskovalni in izobraževalni centri v Sloveniji so namreč lahko že zametki inovacijskih vozlišč.