Igor Mekina

20. 3. 2016  |  Politika

Osvoboditev Palmire

Po informacijah poveljstva ruskih sil v Siriji so zagotovljeni vsi pogoji za skorajšnjo osvoboditev Palmire, mesta, v katerem so pripadniki ISIS-a lani izvedli številne poboje prebivalstva ter uničili nekatere od najstarejših antičnih spomenikov v Siriji. Mesto naj bi bilo že v obroču sirske vojske in prostovoljcev, rusko letalstvo pa v podporo enotam na zemlji izvaja okoli 20-25 napadov dnevno. Rusija je sicer po petih mesecih intenzivne zračne kampanje umaknila večino svojih zračnih sil.

Podpora ruskega letalstva in topništva je sirski vojski omogočila osvoboditev okoli 400 naseljenih mest in okoli 10 000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Pokrajini Latakija in tudi drugo največje mesto v Siriji, Alepo, naj bi bili pod nadzorom vlade, logistične poti do Palmire pa so že »odrezane«.

Ob vrnitvi večine ruskih letal iz Sirije v Rusijo – ki pa se po oceni ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sirijo lahko po potrebi vrnejo že »v nekaj urah« - so zanimivi tudi komentarji zahodnih držav in zveze NATO. Po njihovih ocenah je Rusija res umaknila večino letal iz Sirije, vendar sedaj sirski vojski večinoma pomaga »s topništvom.« Vendar so morali tudi v zvezi NATO priznati, da je bila operacija Rusije v Siriji precej uspešna. Nemški časnik Focus je namreč objavil tajni dokument zveze NATO, v katerem piše, da so ruske sile v Siriji pokazale »izjemno učinkovitost in profesionalizem.« Dokument tudi potrjuje, da so ruske zračne sile v Siriji pokazale veliko večjo učinkovitost od koalicije na čelu z ZDA, ki se je prav tako zoperstavila ISISu. Po podatkih zveze NATO je Rusija v Sirijo v času operacije premestila skupaj 40 letal in v povprečju izvedla 75 bojnih poletov dnevno, ob vsakem poletu pa so ruska letala napadla več ciljev. V primerjavi s tem je imela ameriška koalicija na voljo 180 letal, vendar so njena letala napadala v povprečju le okoli 20 ciljev dnevno.

Razlika morda ni samo »tehnična«, pač pa je tudi politična, saj si je Rusija očitno resnično prizadevala za uničenje ISIS-a, medtem ko je to postal uradni in morda samo »formalni« cilj ZDA šele v zadnji fazi spopadov, saj so pred tem predstavniki zveze NATO govorili le o »degradaciji« terorističnih enot ISIS-a. Focus je ocenil, da je bila ruska bojna skupina »na papirju« videti »očitno inferiorna glede števila« v primerjavi z zahodno skupino zračnih sil, vendar jo je »višja frekvenca zračnih napadov naredila za bolj učinkovito.« Tudi zato so napadi zahodnih letal na ISIS brez posebnih učinkov trajali več kot leto dni, medtem ko so ruske sile večino nalog uspele opraviti v petih mesecih. Ruske sile so bile ob tem tudi boljše obveščene, saj so podatke dobivale tako od sirskega zračnega letalstva kot od obveščevalcev na terenu. Ob tem je Rusija uspela Sirijo spremeniti tudi v realno bojišče za preizkus svojega orožja, na primer ultramodernih bombniških lovcev Suhoj Su-35, ki so še vedno stacionirani v oporišču Khmeimim v Siriji. Zelo zanimivo je tudi, da tajni dokument zveze NATO nikjer ne omenja domnevnih civilnih žrtev ruskih napadov v Siriji, na katere so predstavniki zveze NATO v svojih javnih nastopih sicer večkrat opozarjali.

Avtentičnost poročila je potrdil tudi tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva John Kirby. »Z Rusijo nimamo enakih pogledov na vse, in pri tem ne mislim niti na zadeve izven Sirije, ampak celo samo na to kaj se dogaja znotraj Sirije. Imeli smo in verjetno bomo tudi v prihodnje še imeli različne poglede glede različnih dejavnikov, vendar je Rusija prevzela vodilno vlogo v mednarodni skupini za pomoč Siriji,« je dejal John Kirby in dodal, da so bili Rusi glede zahtev ZDA »v nekaterih pogledih« tudi »kooperativni.«