Darja Kocbek

11. 4. 2016  |  Svet

Panamski dokumenti so dokaz, da je uvedba univerzalnega temeljnega dohodka mogoča

© Tomaž Lavrič

Panamski dokumenti dokazujejo, da bi si ZDA lahko privoščile univerzalni temeljni prihodek. V tako bogati državi, kot so ZDA nihče ne bi smel biti reven. Kljub temu 15 odstotkov Američanov živi pod mejo revščine. Ena najboljših rešitev tega problema je najbrž ena najstarejših in najenostavnejših: vsakdo bi moral imeti brezpogojno zagotovljen majhen prihodek, v Guardianu piše Colin Holtz. Temu nasprotujejo zagovorniki varčevanja, češ da si ni mogoče privoščiti nobenega velikega dodatnega izdatka za socialno državo.

Da nimajo prav, dokazujejo panamski dokumenti, ki razkrivajo metode, ki jih premožni uporabljajo za to, da se izognejo plačilu družbi, ki jim je pomagala ustvariti bogastvo – za ceste in infrastrukturo, za izobraževanje delovne sile, za pravosodje, inovacije z državno podporo, kot je recimo internet. Nihče, naj bo še tako pameten in še tak garač, ne more postati del ameriške elite, ne da bi uporabljal te vire.

Še več, številni pripadniki te elite celo trdijo, da si ne moremo privoščiti izobraževanja, zdravstva ali osnovnega življenjskega standarda za vse, prav tako ne izkoreninjenja revščine ali velikega povečanja socialne varnosti z zagotovitvijo temeljnega prihodka.

Panamski dokumenti prav tako dokazujejo, da nas je globalna elita desetletja sistematično ropala. Te ukradene dolarje je uporabljala za pridobitev še več bogastva zase. Čas je, da se to konča. Panamski dokumenti razkrivajo, da je politika varčevanja laž.

Finci v okviru priprav na socialne reforme pravkar razmišljajo o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka. V okviru dveletnega pilotnega projekta predvidevajo uvedbo mesečnega neobdavčenega dohodka v višini 550 evrov. Projekt naj bi začeli izvajati prihodnje leto, vključiti nameravajo 10 tisoč odraslih.

Tudi na Novi Zelandiji delavska stranka, ki je druga največja parlamentarna stranka, po zgledu Finske, Nizozemske in Kanade razmišlja o uvedbi univerzalnega temeljnega prihodka. V kanadskem Quebecu je eden od ministrov dobil nalogo preučiti možnosti za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Tega podpirata tudi župana Calgariyja in Edmontona. Liberalci iz Monitobe napovedujejo, da bodo delali v tej smeri, če bodo zmagali na provincialnih volitvah 19. aprila. Kanadčani so uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka skušali uvesti že v 70. letih prejšnjega stoletja.

Nekdanji grški finančni minister Janis Varoufakis pravi, da je uvedba temeljnega dohodka ključna za socialno demokracijo. Po njegovih besedah povojni konsenz temelji na nacionalnem zavarovanju, ne na prihodku. Zdaj imamo na izbiro, ali bomo uvedli temeljni dohodek ali pa bomo imeli velike socialne konflikte.

Švicarska vlada je marca objavila nov izračun, po katerem bi to državo temeljni dohodek stal samo 25 milijard frankov, kar je manj, kot so kazali prejšnji izračuni. Po tistih bi stal 154 milijard frankov. Uvedba temeljnega dohodka bo eno od vprašanj na referendumu 5. junija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.