IK, STA

14. 5. 2016  |  Svet

Brazilska predsednica: To je poskus državnega udara

Dilma Rousseff

Dilma Rousseff
© WikiCommons

Brazilska predsednica Dilma Rousseff, nekdanja članica levičarske gverile, se bori za politično preživetje. 68-letna brazilska železna lady, ki jo je senat za pol leta suspendiral s položaja in ji grozi odpoklic, je postopek odstavitve označila za poskus državnega udara in obljubila, da se bo borila do bridkega konca.

Manj kot leto dni po začetku drugega mandata Rousseffovi grozi odstavitev, ker naj bi med predvolilno kampanjo leta 2014 prikrila dejanski proračunski primanjkljaj. Očitajo ji, da je poneverjala proračunske izkaze z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank in to prikazovala kot proračunske prihodke. Sama trdi, da to ni nič takega in da so to počele tudi druge vlade pred njeno. 

Toda po razpadu vladajoče koalicije in odprtem sporu s podpredsednikom Michelom Temerjem, ki bo po suspenzu Rousseffove začasno prevzel predsedniški položaj, njena politična kariera visi na nitki. Čeprav mnogi analitiki dvomijo v resnost obtožb proti predsednici, bi jo s položaja lahko odnesel val nezadovoljstva javnosti zaradi dolgotrajne recesije, korupcije in nezmožnosti sodelovanja med vlado in kongresom.

Rousseffova je zatrdila, da jo je mučenje med vojaško diktaturo utrdilo za hude čase. "V svojem življenju sem doživela zelo težke situacije, vključno z napadi, ki so me pripeljali na meje fizičnih zmožnosti. Toda nič mi ni spodneslo koraka," je dejala.

Prva predsednica v zgodovini Brazilije povprečne govorniške sposobnosti uspešno kompenzira z odličnim poznavanjem vseh pomembnih področij v brazilski politiki. Tako je med drugim znana po tem, da je kar v javnosti nadirala ministre, ki so po njenem prepričanju delali napake.

Hči bolgarskega pesnika in poslovneža ter brazilske učiteljice se je rodila 14. decembra 1947 v brazilskem mestu Belo Horizonte. Pri 17 letih je obrnila hrbet strogi katoliški vzgoji in se v težkih letih, ko je v Braziliji vladala vojaška diktatura, pridružila marksistični skupini. Udeležila se je radikalnih gverilskih urjenj in tako pritegnila pozornost politične policije, ki jo je prijela, nato pa zaprla in mučila dve leti.

Ko so jo konec leta 1972 izpustili iz zapora, je svoj boj nadaljevala na drugačen način. Diplomirala je iz ekonomije in se ponovno vključila v politiko, tokrat v Demokratsko delavsko stranko. S svojimi političnimi in organizacijskimi sposobnostmi je v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja uspešno izpeljala več mandatov kot ministrica province Rio Grande do Sul.

Leta 2001 se je pridružila Delavski stranki Luiza Inacia Lule da Silve. Ko je bil Lula leta 2003 izvoljen za predsednika, jo je imenoval za ministrico za energijo, od leta 2005 pa je bila vodja njegovega urada. Leta 2010 je bila prvič izvoljena na predsedniški položaj, štiri leta kasneje pa še drugič.

Brazilci vedo, da je Rousseffova borka. Pred leti je premagala raka limfnih žlez, a zdravniki trdijo, da zdaj ni več sledu o tej bolezni. Pred prvim kandidiranjem za predsedniški položaj si je po bolezni privoščila stilsko preobrazbo ter si uredila pričesko, dala pobeliti zobe, zamenjala očala za kontaktne leče in si dala odstraniti gube. Roussefova je bila dvakrat poročena in ima hčer Paulo iz 30-letne zveze z nekdanjim možem, levičarjem Carlosom de Araujo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.