Igor Mekina

17. 5. 2016  |  Politika

Ameriški informant - začasni predsednik Brazilije

Dilma Rousseff v družbi nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona

Dilma Rousseff v družbi nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona
© WikiCommons

Čeprav je brazilsko predsednico Dilmo Rousseff senat za pol leta suspendiral s položaja in ji grozi celo odpoklic s položaja, je stanje v Braziliji daleč od razpleta. Tudi na strani političnih sil, ki si poskušajo na vse kriplje odstraniti sedanjo predsednico z njenega položaja različne poteze in podatki kažejo na celo vrsto političnih napak in zlorab in to kljub temu, da se odstavitev predsednice zahteva v imenu boja proti korupciji. Ne samo, da je bila cela vrsta politikov, ki predsednico napadajo, že razkrita v korupcijskih škandalih, nekateri pa so bili celo obsojeni, vse kaže, da je tudi postopek njene odstavitve poln pravnih nejasnosti in nezakonitosti.

Poskus njene odstavitve je bil napreč tudi po oceni New York Timesa "pahnjen v kaos", ker je samo dva dni pred odločitvijo senata, da potrdi sklep o odpoklicu predsednice, ki ga je sprejel spodnji dom parlamenta, novi predsednik spodnjega doma parlamenta razveljavil prav to glasovanje. Potem ko je bil namreč prejšnji predsednik parlamenta po sodbi Vrhovnega sodišča odstavljen, da bi se lahko udeležil sojenja, je dolžnost prevzel poslanec Waldir Maranhão. Ugotovil je, da so bila ob glasovanju o odstavitvi predsednice države prekršena poslovniška pravila spodnjega doma parlamenta, zaradi česar je zahteval novo glasovanje. Spodnji dom je sicer 17. aprila z 367 glasovi za in 137 glasovi proti glasoval za razrešitev predsednice. Svojo odstavitev je Dilma Roussefff sicer označila kot poskus državnega udara, nekateri analitiki pa so proces njene odstavitve izenačili celo z "mehkim pučem".

Da so imeli prav dokazuje sedanji razvoj dogodkov. Po razpadu vladajoče koalicije in odprtem sporu s podpredsednikom Michelom Temerjem, ki je po odstavitvi Dilme Rousseff začasno prevzel predsedniški položaj je politična kariera Dilme Rousseff zelo ogrožena. Opozicija Dilmi Rousseff očita, da je leta 2014 prikrila proračunski primanjkljaj ter poneverjala proračunske izkaze z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank in to prikazovala kot proračunske prihodke. Sama trdi, da so obtožbe netočne in da so tako, kot je ravnala sama, to počele tudi druge vlade pred njeno. Številni komentatorji ocenjujejo, da so obtožbe predsednice neresne in da je predsednica tarča napadov le zato, ker so njenega "mentorja" prejšnjega predsednika Lulo da Silvo, ujeli pri nezakonitostih.

Ne glede na razveljavitev glasovanja s strani predsednika spodnjega doma brazilskega parlamenta pa je senat dva dni zatem sprejel sklep, s katerim je potrdil tako "razveljavljeno" odločitev o odpoklicu predsednice Brazilije, ene od pomembnih držav skupine BRICS-a. Odpoklic predsednice se bo zato zagotovo znašel na Vrhovnem sodišču, ki bo dejansko odločalo o usodi 68-letne predsednice, ki je bila v mladosti tudi članica levičarskega gverilskega gibanja in žrtev desničarske brazilske vojaške hunte. Politični pretres na vrhu Brazilije se ob tem dogaja v trenutku, ko v državi pred poletno olimpijado razsaja virus Zika, država pa se ob korupcijskem škandalu z naftnim podjetjem Petrobras ukvarja tudi z ukrepi za izhod iz ekonomske krize.

Ob tem je mesto predsednika države začasno prevzel nasprotnik Dilme Rousseff Michel Temer, za katerega pa so zaupni dokumenti objavljeni na spletni strani WikiLeaksa pokazali, da je bil dolga leta "informant" ameriških obveščevalcev v veleposlaništvu ZDA v Rio de Janeiru. Njegova sporočila so uporabljali tudi vojaški obveščevalci ZDA. Glede volitev leta 2006, ko je bil predsednik Lula ponovno izbran, je Temer ameriškim diplomatom razkril več scenarijev, po katerih bi njegova stranka PMDB lahko zmagala na volitvah. Ne glede na to pa je poudarjal predvsem pomen svoje stranke. "Kdorkoli bo zmagal na volitvah bo moral priti k nam, če bo želel narediti karkoli," je Temer tedaj podčrtal pomen svoje stranke ter se ameriškim diplomatom predstavljal kot odločilen faktor v državi.

Prav on pa je sedaj - in vse kaže da ne povsem zakonito - zasedel mesto začasnega predsednika države namesto preveč "levičarske" predsednice Brazilije, ki je prav zaradi vsesplošnega prisluškovanja velikokrat kritizirala ZDA in odigrala ključno vlogo tudi pri odpovedi nakupa ameriških vojaških lovcev. Zaradi politike ZDA do Brazilije in prisluškovanja brazilski predsednici s strani ameriške obveščevalne agencije NSA, (kar je razkril s svojimi dokumenti razkril Edward Snowden) je namreč Brazilija raje kupila 36 švedskih lovcev Gripen namesto 4 milijarde dolarje vrednih ameriških lovcev F-16. Ameriški zaupnik na čelu Brazilije je zato ameriški administraciji zagotovo veliko bolj všeč kot dosedanja, po ocenah ameriških politikov preveč "levičarska" Dilma Rousseff.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.