Igor Mekina

23. 5. 2016  |  Svet

Nemško sodišče obsodilo komika zaradi pesmi o Erdoganu

© Wikicommons

Kot v Salonu ocenjuje Ben Norton, se je Nemčija glede svobode govora "postavila na isto stran z avtoritarnim predsednikom Erdoganom." Vse to naj bi se dogajalo tudi zato, ker je Evropa zaradi zapiranja begunske poti preko Balkana naredila "koncesije turški vse bolj represivni vladi v zameno za njeno sodelovanje z EU oziroma dogovora o deportaciji beguncev." Svoj sklep Ben Norton opira na odločitev okrajnega sodišča v Hamburgu, ki je v torek obsodilo nemškega komika Jana Böhmermanna zaradi njegove domevno žaljive pesmice in mu prepovedalo tudi njeno ponovno javno recitiranje. Jan Böhmermann je namreč sporno pesem marca letos recitiral na javni televiziji in se pri tem ponorčeval iz turškega predsednika Erdogana. Kmalu zatem je turški predsednik, ki je znan po pregonu novinarjev v Turčiji, v Nemčiji najel odvetnike, ki so tožili nemškega komika.

Sodišče v Hamburgu je (samo dva meseca od dogodka!) na prvi stopnji že presodilo, da lahko nemški komik v prihodnje javno recitira samo 6 od 24 verzov, saj naj bi bili ostali "žaljivi". Šest vrstic, ki jih je sodišče dovolilo recitirati pa govorijo o turški represiji nad Kurdi. V primeru, če se Böhmermann ne bo uklonil volji sodišča, ga čaka denarna kazen v višini 250 000 evrov ali šest mesecev zapora. Christian Schertz, odvetnik nemškega komika je sodbo ocenil kot "napačno" in vztrajal, da se s takšno sodbo omejuje "umetniška svoboda" njegovega klienta. Sodišče po drugi strani ocenjuje, da je pravilno pretehtalo pomen umetniške svobode v razmerju do osebnostnih pravic Erdogana.

V Nemčiji kanclerko Angelo Merkel mediji tudi osebno obtožujejo, da je posredno kriva za takšno odločitev nemških sodišč, saj je nemška vlada ne samo izrecno dovolila pregon komika, pač pa je Angela Merkel turškemu predsedniku vlade v odstopu Ahmetu Davutoğluju tudi dejala, da je satirična pesem "namerno žaljiva". Prav to pa bi javnost lahko razumela kot prejudiciranje primera. Pozneje je Angela Merkel sicer dejala, da je bil ta njen komentar "napaka". Na tiskovni konferenci je tudi poudarila, da odločitev vlade, da dovoli pregon Jana Boehmermanna "ne pomeni vnaprejšnje sodbe" o komiku, niti "ne pomeni omejevanja svobode umetniškega izražanja, svobode tiska in izražanja mnenj", ter podčrtala neodvisnost sodstva ter načela domneve nedolžnosti, pravice do svobode govora in mnenja. Prav tako je napovedala, da bo nemška vlada v bližnji prihodnosti spremenila sporen člen zakona in ga do leta 2018 izbrisala iz kazenskega zakonika.

Eden od poslancev njene stranke je nato pesem recitiral tudi v nemškem parlamentu, vendar le, kot je dejal, da bi dokazal, kako žaljiva je. Nemška vlada pa se je prav z dovoljenjem, da turški predsednik Erdogan v Nemčiji zaradi "žalitve" lahko preganja nemškega komika Jana Boehmermanna, znašla v središču polemik v Nemčiji. Nemška zakonodaja namreč dopušča pregon tistih, ki žalijo tuje državnike, vendar v Nemčiji in Evropi nasploh pregonov storilcev po tem členu kazenskega zakonika že nekaj desetletij sploh ne izvajajo.

Po drugi strani Böhmermann vztraja, da je pesem napisal kot odgovor na represijo turškega predsednika. Pesem z naslovom “Erdowie, Erdowo, Erdogan" kritizira sodelovanje EU zaradi koncesij turškemu režimu. "Bodite prijazni z njim, ker on drži vse karte v rokah. Dajte mu vaš denar in zgradil vam bo begunski šotor. Svoboda medijev mu dviguje pritisk. S solzivcem in vodnimi topovi jaha skozi noč. Je za enake pravice žensk - da so vse pretepene enako," je zapisano v "prepovedanih" verzih, medtem ko slika prikazuje primere napadov na novinarje in pretepanje žensk 8. marca s strani turških policistov. Po podatkih časnika Cumhurriyet v Turčiji trenutno poteka kar 1845 aktivnih postopkov zoper državljane, obtožene žalitev predsednika, katerega mandat se je pričel leta 2014.

Da opozori na vse te nepravilnosti je bil tudi pravi namen komika, ki je v predelavi znane pesmi in z novim besedilom opozarjal na hude kršitve človekovih pravic v Turčiji ter na odgovornost turškega predsednika za njih. Turškega predsednika Tayyipa Erdogana je res opisal kot "neumnega, bojazljivega in zategnjenega", toda tedaj, ko so njegov video umaknili z interneta, je komedijant dejal, da so televizijci "končno demonstrirali meje satire v Nemčiji," kritiki te izvensodne cenzure pa so ta korak že tedaj ocenili kot ocenili kot prvi dokaz popuščanja Nemčije Turčiji zaradi zaustavljanja "begunskega vala." Sodna obsodba komika pa ta vtis zgolj še krepi.

Pregon Jana Böhmermanna je po vsej verjetnosti tudi v nasprotju s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice. V demokratičnih državah je namreč za javne osebnosti, med katere nedvomno spadajo tudi politiki, dovoljena zelo ostra kritika in tudi uporaba besed, ki "šokirajo" ali "vznemirjajo" javnost. Široke meje svobode tiska so eden od temeljev sodobne demokratične družbe, še zlasti, ko gre za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Prav zato je ESČP v primerih, ko gre za politične govore ali razprave v javnem interesu, izrazito nenaklonjeno omejitvam svobode govora. Novinarska in umetniška svoboda pa v takšnem primeru lahko vključujeta tudi določeno stopnjo pretiravanja ali celo provokacije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.