Darja Kocbek

8. 6. 2016  |  Svet

Razprava o univerzalnem temeljnem dohodku se bo nadaljevala

© Anže Tomić

Švica je prva država na svetu, kjer so državljani lahko odločali, ali bi uvedli univerzalni temeljni dohodek. Švicarji so odločali, da bi vsak državljan dobil univerzalni temeljni dohodek v višini 2500 frankov na mesec, kar v Švici komajda zadostuje za preživetje.

Čeprav so ta predlog na referendumu v nedeljo z veliko večino zavrnili, se bo razprava o dohodku, ki bi ga od države dobil vsak državljan in mu s tem zagotovila temeljno socialno varnost, v Evropi nadaljevala.

Ideja je stara, podporo ima tudi pri nekaterih podjetnikih in uglednih ekonomistih, kot je Thomas Straubhaar, profesor za mednarodne gospodarske odnose na univerzi Hamburg.

Temeljni dohodek podpira, ker ga vidi kot osnovo za temeljito spremembo sistema financiranja socialne države. »Gre za to, kako se želimo odzvati na velike izzive prihodnosti,« pravi. Sedanji davčni sistem je po Straubhaarjevih besedah problematičen, ker so obdavčeni predvsem prihodki od dela, kar ne omogoča enake obremenitve za vse. Najti je treba nov sistem, ki bo bolj pravičen. Sedanji sistem bo nekega dne prišel do svojih meja, zato je še bolj tvegano, če ne naredimo nič, da bi našli drugega.

Med podjetniki univerzalni temeljni dohodek že več let podpira ustanovitelj družbe DM Götz Werner. Po njegovih besedah je ta dohodek danes utopija, vendar je vse, kar je danes dejstvo, bilo včasih utopija. Univerzalni temeljni dohodek bom treba uvesti, če hočemo preprečiti socialno katastrofo, saj s tehnološkim napredkom izginja vse več delovnih mest in s tem tudi prihodkov. Vse več del prevzemajo roboti, ki pa ne kupujejo izdelkov. Na očitke, da bi univerzalni temeljni dohodek koristil le lenuhom, Werner kot ustanovitelj podjetja odgovarja, da ljudje ne delajo samo za plačo, ampak tudi zato, ker se hočejo dokazati, nekaj početi. Če bi imeli temeljni dohodek in z njim zagotovljeno socialno varnost, bi delali še več in bolje, ker bi lahko delali tisto, kar radi počnejo. Ljudje so po naravi ustvarjalni, niso lenuhi.

Tudi Timotheus Höttges, prvi mož Deutsche Telekom, si predstavlja, da bi univerzalni temeljni dohodek lahko pripomogel k temu, da bi bile posledice ukinjanja delovnih mest zaradi digitalizacije, znosne.

Astronomsko visoki prihodki vodilnih v podjetjih so dokaz, da ljudje z uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka ne bi postali lenuhi. »Niti za minuto ne pomislimo, da dobro plačan direktor zaradi svoje velike plače ne bi več hotel delati, mislimo pa, da bi zaradi 70 funtov, ki bi jih vsak državljan dobil na teden, ljudje množično ostajali doma na svojih kavčih,« v Independentu piše Anthony Painter. Sedanji modeli po njegovih besedah kažejo, da ta dohodek ne bi bil bistveno dražji od sedanjega sistema socialne varnosti, koristil pa bi predvsem družinam z nizkimi in srednje visokimi dohodki.

Drugačne izračune imajo pri tedniku Economist. Da bi vsakemu odraslemu in otroku na leto izplačali 10 tisoč dolarjev, bi tako bogata država, kot so ZDA, morala pobrati za 10 odstotnih točk več davkov glede na BDP kot zdaj.

Da bi morali z univerzalnim temeljnim dohodkom nadomestiti minimalno plačo, saj ta ne zadošča za odpravo revščine, smo v Mladini pisali lani.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.