AL, IK

 |  Družba

Rog in nezadovoljni etažni lastniki

© Borut Krajnc

Na naslovnici aktualne številke Mladine je zapisano »Rog, naš najboljši sosed«. S tem se očitno ne strinjajo vsi. Poleg mestnih oblasti, ki imajo z Rogom svoje načrte, so sedaj svoje mnenje izrazili še bližnji stanovalci. SPL Ljubljana d.d. je kot upravnik objektov na Trubarjevi cesti 77, 79 in 81 na kabinet župana naslovil pritožbo etažnih lastnikov. Ti rogovcem očitajo, da so slabi sosedje. Izpostavljajo »konstantno povzročanje močnega hrupa (monotono udarjanje po bobnih, glasno vpitje), kurjenje odpadkov, uničevanje objektov, grafitiranje, slabe sanitarne razmere, in še kaj. Etažni lastniki se sicer strinjajo z raznimi dejavnostmi uporabnikov Roga, a opozarjajo na pravice prebivalcev soseske.

Kakovost življenja se je po njihovem zaradi težav, ki so tudi slikovno pridno dokumentirane, poslabšala. Prizadevanja za mirno sožitje z »dokaj agresivnimi« Rogovci do danes niso bila uspešna. Opozarjajo na bolne in ostarele ter delovno aktivne stanovalce, ki jim vsakodnevni hrup krati spanec. Po drugi strani sicer »ostro obsojajo vsa nasilna dejanja«, ki so jim bili priča v zadnjih dneh, hkrati pa podpirajo prizadevanja Mestne občine Ljubljana, da se Rog sanira.

»Razvoj mesta niso le mostovi, tlakovani trgi, športni objekti, urejeni parki in otroška igrišča, ampak seveda tudi novi konflikti, nove jezne in nerazumljene skupine in njihovo postopno umeščanje v prostor in življenje. Upornost in drugačnost sta pač dokaz zdravosti novih generacij. In v tem smislu je tudi Rog že star prostor, nenavaden že ves čas, a zato nič manj del prestolnice,« pišemo v aktualni naslovni zgodbi Mladine in nadaljujemo, da se je potrebno sprehoditi od Roga proti mestu po Trubarjevi ulici, da bi videli, »kako že leta ta del prestolnice diha tisto, kar je prinesla vanj avtonomna cona, imenovana po bivši tovarni koles. Trubarjeva ulica je danes počasi nastajajoči ljubljanski Kreuzberg, sproščeni del mesta, kjer se mešajo vonji in jeziki. Kreuzberg je tisti del Berlina, zaradi katerega se dejansko v nemško prestolnico valijo mase ljudi«.

»A tudi Kreuzberg ni nastal po dekretu mestnih oblasti, ampak po dolgih letih boja med raznimi alternativnimi skupinami in različnimi mestnimi oblastmi in s počasno integracijo, medsebojnim spoznavanjem ter dolgotrajnim dialogom ljudi, ki še kavne skodelice ne držijo na enak način. In za to gre«, še zaključujemo in pristavljamo, da je sestavni del življenja v mestu njegov nočni in dnevni utrip, včasih nemara tudi vrvež.

Preberite si še o tem, da je sodišče ugodilo uporabnikom Roga in začasno prepovedalo rušenje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.