Igor Mekina

20. 6. 2016  |  Svet

Steinmeier: za dialog namesto tankovskih parad

Več kot 31 000 vojakov se na vojaških manevrih pod imenom "Anakonda-16" udeležuje vojaških vaj, s katerimi želijo članice zveze NATO pokazati svojo pripravljenost, da se uprejo, kot to razglašajo v državah, ki so na te manevre poslale svoje vojake - grožnjam Rusije. Manevri so se pričeli sedmega junija, simulirajo pa (le nekaj dni pred 75. obletnico napada Nemčije na Sovjetsko zvezo) napad Rusije na Poljsko. Trajali bodo dva tedna, v njih pa sodeluje tudi 14 000 vojakov iz ZDA, 12 000 iz Poljske, 1000 iz Velike Britanije, več sto zračnih plovil in okoli 3000 vozil. Vendar pa kljub temu vse članice zveze NATO niso navdušene zaradi takšnega razvoja dogodkov. Kljub temu, da je Nemčija v Evropi največja in ena od najpomembnejših članic zveze NATO, je nemški zunanji minister Frak-Walter Steinmeier opozoril, da bi manevri zveze NATO lahko pred skorajšnjim vrhom zveze NATO v Varšavi julija letos zgolj še podžgali strasti v Rusiji in v članicah zveze NATO ter je zato pozval k dialogu z Rusijo. Po njegovi oceni naj bi tudi prihodnji podobni manevri v Evropi "škodili varnosti v regiji."

Manevre sicer izvajajo članice zveze NATO, vendar ne v okviru zveze, pač pa ob sodelovanju z ZDA. Slovenija sicer po izjavi slovenske obrambne ministrice Andreje Katič podpira tudi okrepitev Natove navzočnosti na vzhodu. Povedano drugače, Slovenija podpira "okrepitev zveze NATO navzočnosti na vzhodu, kar pomeni vzpostavitev večnacionalnih bataljonskih bojnih skupin v baltskih državah in na Poljskem, kot tudi okrepitev skupnih vaj in pomorskih aktivnosti na jugovzhodu zavezništva, v Romuniji, Bolgariji in ob Črnem morju." Slovenija v tem smislu torej podpira tudi sedanje manevre na Poljskem. Nemški zunanji minister pa je v zvezi s tem očitno nekoliko drugačnega mnenja. V pogovoru za časnik "Bild am Sonntag" je dejal, da je glede Rusije potrebnega več dialoga in sodelovanja, ne pa "vojaškega postavljanja"

"Ne bi smeli prilivati olja na ogenj še z novimi grožnjami in vojnimi pozivi. Kdorkoli misli, da bo simbolična tankovska parada na vzhodnih mejah zavezništva prinesla varnost, se moti. Dobili smo dobre nasvete o tem, da naj ne dajemo povoda za nove konfrontacije," je dejal nemški zunanji minister. Namesto tega je pozval na pogovore z Rusijo in dodal, da bi bilo "sedaj fatalno, če bi se skoncentrirali na vojsko ter iskali rešitev samo skozi politiko zastraševanja. Po njegovi oceni mora ob vojaški pripravljenosti obstajati tudi pripravljenost za pogajanja, ter da bi zveza NATO morala biti pripravljena na "obnovo diskusije o prednostih razorožitve ter nadzora nad oboroženimi silami za varnost v Evropi."

Vendar pa ne glede na utemeljena opozorila nemškega zunanjega ministra vse kaže, da bo tudi vrh zveze NATO v Varšavi posvečen predvsem politiki "obkoljevanja" Rusije, ki jo večina članic po dogodkih v Ukrajini vidi kot glavno grožnjo njihovi varnosti, ob tem pa v istih državah nekritično pozabljajo na veliko vlogo pri podžiganju vojne, ki so jo v Ukrajini imeli ameriški ter zahodnoevropski politiki in diplomati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.