Tea Wutte

29. 6. 2016  |  Svet

Črno goro je strah bankrota

Milo Đukanović

Milo Đukanović
© WikiCommons

Vlada Črne gore je sporočila, da je javni dolg države dosegel alarmantnih 2,4 milijarde evra, kar naj bi bilo okoli 66 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP) države. Ta podatek je presenetil tudi predsednika vlade Mila Đukanovića, ki v Črni gori na mestu predsednika vlade ali države neprekinjeno vlada že od leta 1989. Ta je pred ministri na seji vlade dejal: "Osebno se bom posvetil proračunu za leto 2017 in ne bom dopustil, da bi se Črna gora zadolžila za en sam cent za tekočo porabo."

Ko se je pred štirimi leti šestič vrnil na najvišje državne funkcije, je bil državni dolg Črne gore 1,7 milijard evra oziroma 51,2 odstotka BDP-ja, kar pomeni, da je v samo štirih letih dolg države izjemno hitro narasel. Že pred štirimi leti je črnogorska centralna banka sporočila, da je dolg "presegel psihološko mejo", predsednik vlade Milo Đukanović pa je vse ministre pozval k spoštovanju načrtovanih odhodkov iz državne blagajne ter na nujnost uskladitve izdatkov s prihodki države. Tudi tedaj je obljubil, da bo preprečil naraščanje javnega dolga. Vendar se to očitno ni zgodilo.

Na hitro naraščanje javnega dolga je prva opozorila kanadska nevladna organizacija, Center za raziskovanje globalizacije iz Quebeca. Po oceni te organizacije je Črna gora ena od tistih držav, ki je na vrhu lestvice 24 najbolj zadolženih držav na svetu. Podobni državi iz regije sta tudi Hrvaška in Makedonija. Po podatkih kanadske organizacije znaša javni dolg Črne gore 69 odstotkov bruto družbenega proizvoda. V državi s slabim milijonom prebivalcev je nezaposlenih 47,6 tisoč prebivalcev. Hrvaška v primerjavi s Črno goro dolguje 54,5 milijard evrov oziroma 68 odstotkov lastnega BDP-ja, Makedonija pa 6,1 milijard oziroma 68,7 odstotka BDP-ja.

Strokovnjaki opozarjajo, da to ni samo črnogorski, pač pa je tudi svetovni problem, saj je višina dolga gospodarstev na svetu glede na njihov BDP že dosegla rekordno razmerje 286 odstotkov. To pomeni, da vsak prebivalec planeta že dolguje 28.000 dolarjev. Ker pa več kot polovica prebivalstva svet živi z manj kot 10 dolarji dnevno je jasno, da ta dolg nikoli ne bo vrnjen.

"V zadnjih sedmih, osmih letih se je javni dolg Črne gore izjemno povečal, medtem ko je država v tem času velik del svoje lastnine razprodala, kljub temu pa ni uspela spraviti v red svojih javnih financ. Odgovornost za to mora nositi vrh režima," ocenjuje Milutin Đukanović iz opozicijske črnogorske stranke SNP. Medtem ko v državi čakajo na začetek "posla stoletja", izgradnje avtoceste Bar-Boljare, pa je vlada uvedla nove prispevke za polnjenje državnega proračuna, ki dvigujejo pritisk državljanom. To so nova takse na gorivo v višini sedmih centov za liter goriva, povečale pa so se tudi davki na alkohol, gazirane pijače, tobak in tobačne izdelke ter na kavo. V opoziciji opozarjajo, da država drvi proti bankrotu, kajti "avantura s kitajskim kreditom v ameriških dolarjih vodi državo k ekonomskemu propadu." Ko bo postala članica zveze NATO pa bo Črna gora morala samo za obrambo porabiti še dva odstotka bruto družbenega proizvoda.

"Črna gora je vstopila v dolžniško suženjstvo z javnim dolgom, ki vrtoglavo raste,medtem ko je ogromen del družbene lastnine kot tudi del naravnega bogastva prodan ali uničen v lopovskih privatizacijah. Posledica vsega tega so bila velika odpuščanja proizvodnih delavcev in 'ubijanje' realnega gospodarstva. Od obnove neodvisnosti so Črno goro vzele za talca interesne skupine DPS in njen predsednik Milo Đukanović," ocenjuje Janko Vučinić, vodja Delavske stranke.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.