Igor Mekina

2. 8. 2016  |  Svet

Ko teroristi grozijo teroristom

FLNC

FLNC
© FLNC

Po vrsti terorističnih napadov, ki so v zadnjih dnevih pretresli predvsem Nemčijo in Francijo, se niso odzvali samo državni – pač pa tudi »paradržavni« organi in skupine. O poročanju Euronewsa je namreč disidentska korziška podtalna Skupina »22 oktober«, ki je sicer del »Korziške nacionalno-osvobodilne fronte« in si prizadeva za neodvisnost Korzike od Francije, napovedala »povračilne ukrepe« zoper ISIS v primeru, da bo napaden tudi njihov otok v Sredozemskem morju. Ta se nahaja nedaleč od italijanske zahodne obale. 

Od vseh muslimanov so istočasno zahtevali, da pokažejo, da nasprotujejo radikalnemu islamu. Svoje videoopozorilo so maskirani pripadniki skupine, ki jo francoske oblasti sicer uvrščajo med »teroristične«, poslali medijem. Vse skupaj pa se je zgodilo po več incidentih na otoku. Aprila je bila samo nekaj mesecev po prvih demonstracijah zoper begunce in muslimane na Korziki zažgana muslimanska molilnica. ISIS je ob tem Francijo označil za prvo tarčo svojih napadov, saj ta namreč sodeluje v koaliciji, ki bombardira cilje Islamske države v Siriji in Iraku.

Grožnje korziške nacionalno-osvobodilne fronte (Fronte di Liberazione Naziunale Corsu, FLNC) kljub temu da gre za ilegalno skupino – ali pa prav zato - ne gre podcenjevati. Ob tem, da si je prizadevala za neodvisnost je v preteklosti FLNC želela tudi, da njeni obsojeni člani služijo zaporne kazni na otoku, to pa si je prizadevala doseči z različnimi napadi. Njihove značilne akcije so v zadnjem času vključevale napade zaradi pobiranja »revolucionarnih taks«, oborožene rope, uničevanje javnih ustanov, turistične infrastrukture in vojaških objektov, ne tudi napadov na ljudi. V kopenski Franciji so večino napadov izvedli v Nici, Marseillu in Avignonu, leta 2014 in 2016 pa so napovedali tudi konec svojih »bojnih aktivnosti«.

Vendar so zlasti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uporabljali precej drugačne metode – bombne napade, napade z minometi in podobno. Uničevali so proge, televizijske postaje, tiskarne in celo radarske zveze Nata. Prvih 21 bomb je eksplodiralo 4. maja leta 1976, v samo dveh mesecih leta 1979 pa so podstavili kar 115 bomb. Napadli so tudi štiri stražarje iranskega veleposlaništva. Devetnajstega avgusta leta 1982 je eksplodiralo še 99 bomb. Glede na vse to njihove grožnje ISIS-u verjetno niso prazne, nekoliko manj verjetno pa se zdi, da bo terorizem islamskih skrajnežev lahko zaustavljen z napovedanim »protiterorizmom«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.