Igor Mekina

11. 8. 2016  |  Politika

Turški sultan pri ruskem carju

© www.kremlin.ru

Osem mesecev po sestrelitvi ruskega letala Su-24, zaradi katerega je Rusija Turčiji uvedla sankcije, sta se turški predsednik Tayyip Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin sestala v Peterburgu in se dogovorila za obnovitev odnosov in ponovno sodelovanje. Vse to je omogočilo junija poslano pismo Erdogana, naslovljeno na Putina. Pismo predsednika Turčije zaradi incidenta z letalom je bilo po pisanju turških medijev deloma napisano v ruskem jeziku, kjer je turški predsednik uporabil rusko besedo "oprostite." Ob tem sta pilota, ki sta sestrelila rusko letalo, že v zaporu - zaradi sodelovanja v državnem udaru in ne zaradi sestrelitve - Turčija pa se je z Rusijo pripravljena dogovoriti tudi o odškodnini. S tem pa so izpolnjene glavne zahteve Rusije v zvezi s tem dogodkom.

Dogovorjena je tudi uresničitev "Turškega toka", s katerim bi ruski plin lahko prišel na trge jugovzhodne Evrope. Čeprav so bili turški mediji še nedavno polni obtožb na račun Rusije, v ruskih pa so prevladovale kritične ocene Erdogana, sta ob tokratnem srečanju oba predsednika izrekla veliko medsebojnih pohval.

Erdogan je sestrelitev ruskega letala Su-24 ocenil kot "napako", Putin pa je Erdoganu čestital, ker se je uspešno uprl prevratu in zato, da je kljub položaju v Turčiji "našel čas, da pride v Sankt Peterburg". Dejal je tudi, da Rusija ne bo tako ošabna, da ne bi sprejela turškega opravičila za sestrelitev letala. Erdogan je ob tem Putina imenoval "prijatelj" ter izrazil "globoko spoštovanje do predsednika Putina." Prvi praktičen rezultat pa je bila obnovitev čarterskih poletov med Rusijo in Turčijo. Putin je napovedal tudi odpravo vizumov za turške državljane in omejitve pri poslovanju s turškimi podjetji. Turški prehrambeni izdelki bi se na ruskih policah lahko znašli že do konca leta. Glede vprašanja Sirije, kjer sta imeli državi zoperstavljene poglede, naj bi se sestala posebna komisija, ki naj bi iskala potrebne rešitve. Erdogan se je Putinu zahvalil tudi zato, ker ga je med prvimi poklical po poskusu prevrata.

Ohladitev odnosov med ZDA in EU ter Turčijo ter otoplitev odnosov med Turčijo in Rusijo ima tudi zunanjepolitične razloge, saj se je Turčija po prevratu znašla v središču kritik zaradi kršitev človekovih pravic, z EU in ZDA pa ima težave tudi Rusija. V Turčiji ob tem ZDA vidijo kot državo, ki je v veliki meri soodgovorna za izvedbo poskusa državnega udara. Z obnovitvijo odnosov Rusija in Turčija zmanjšujeta pritisk iz EU in ZDA. Vse to pa je nevarno tudi za EU, ki ima s Turčijo, članico zveze NATO sporazum o vračanju beguncev. Turška nekooperativnost glede izvajanja tega sporazuma bi lahko znova povzročila povečanje števila beguncev v Evropi in otežila delovanje zveze NATO. Za časnik Le Mond je Tayyip Erdogan dejal, da ga je zahod v "usodnem trenutku pustil na cedilu", povsem drugače pa naj bi ravnali v Rusiji. Ruski in iranski obveščevalci naj bi namreč prestregli podatke o pripravah na državni udar, le-te pa naj bi Putin sporočil Erdoganu.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je medtem že opozoril EU, da je prepolna "protiturškega razpoloženja" ter sovražno nastrojena do predsednika Erdogana ter da dela "hude napake glede propadlega udara", kar naj bi se odrazilo v upadanju zaupanja običajnih Turkov v EU. Te besede so bile tudi odgovor na oceno avstrijskega kanclerja Christiana Kerna, ki je prepričan, da Turčija ni pripravljena na članstvo v EU. Cavosoglu trdi, da otoplitev odnosov z Rusijo ne pomeni zavračanja EU. "Ne spreminjamo svojih odnosov do Rusije zato, da bi poslali sporočilo zahodu. Če bo zahod nekega dne izgubil Turčijo, potem je ne bo izgubil zaradi odnosov Turčije z Rusijo, kitajsko ali islamskim svetom, pač pa zaradi sebe," je prepričan turški zunanji minister.

Dolgoletni dopisnik Independenta z Bližnjega vzhoda Robert Fisk pa srečanje Erdogana in Putina vidi kot obisk "sultana pri carju." "Če NATO in EU verjameta, da lahko zaupata vernemu sultanu Erdoganu, da bo nadaljeval z uničevanjem Asadovega režima ali zaustavil tok beguncev proti Evropi, ali pa toleriral ameriška letala, ki vzletajo iz baze Incirlik in drugih nekdanjih področij Armenije v Anatoliji - potem bi o tem morali še enkrat premisliti ...Tukaj je dolg seznam potencialnih izgubarjev teatra v Peterburgu, na prvem mestu pa so to ISIS in Al Nusra ter drugi islamisti, ki se borijo proti režimu v Siriji in so nenadoma ugotovili, da se je njihov najbolj zanesljiv oskrbovalec z orožjem povezal z njihovimi smrtnimi sovražniki, lastniki ruskih zračnih sil. Tu so tudi savdijski in katarski milijonarji, ki so dajali denar in orožje sunitskim borcem, ki so poskusili zrušiti režima v Damasku in Bagdadu ter ponižati šiite v Iranu, Siriji (Alavite) in Libanonu ...Vedno bolj jasno je, da - in to je glavni del zgodbe - da so Rusi in Iran odigrali obveščevalno vlogo ob opozorilu Erdoganu, da se je vojska zarotila zoper njega. Ruski obveščevalci so že povedali Arabcem da je Putin, stari šef KGB-ja, osebno poslal sporočilo Erdoganu takoj zatem, ko je izvedel za državni udar s pomočjo prisluškovanja vojaškim komunikacijam, ki so jih prestregli ruski tehniki v svojem letalskem oporišču v sirski Latakiji. Tudi Iranci, ki bi radi videli, da se Turčija obrne zoper sunitske islamiste v Siriji, so Erdoganu namignili, da se pripravlja udar. Še ne tako dolgo je želela Hilary Clinton pritisniti na gumb in 'resetrati' odnose s Putinom. Sedaj se je to, s precej večjim uspehom, posrečilo Erdoganu," ocenjuje Robert Fisk v Independentu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.