Monika Čvorak

12. 8. 2016  |  Družba

Najbolj seksi Olimpijske igre

 #CoverTheAthlete

Olimpijske igre so se dobro začele, pa smo že bili priča številnim spodrsljajem novinarjev, ko so med komentiranjem dosežkov ženskih športnic izustili kakšno seksistično pripombo. Tako je, denimo, novinar Jim Watson z ameriške televizijske postaje NBC med nastopom gimnastičarke Simone Biles na dvovišinski bradlji dejal, da misli, »da bo morda celo šla višje od nekaterih moških«. Dejstvo, da je Bilesova trikratna svetovna prvakinja očitno ni bilo dovolj – da bi gledalci razumeli, kako dobra športnica je, se je novinarju očitno zdelo potrebno primerjati jo z moškimi.

Dan Hicks, prav tako komentator na NBC, je povzročil val ogorčenja na družbenih omrežjih, ko je madžarska plavalka Katinka Hosszu ravno podrla svetovni rekord v plavanju na 400 metrov z mešano tehniko, on pa je pozornost takoj preusmeril na njenega moža in trenerja Shanea Tusupa, ki mu je pripisal vse zasluge za njen uspeh in ga opisal kot »človeka, odgovornega za njen nastop«.

Tudi časopis Chicago Tribune se ni izognil podobnim pripetljajem. Ko je Corey Cogdell osvojila svojo drugo bronasto medaljo v streljanju, so na tviterju zapisali, da je »žena igralca nogometnega kluba Chicago Bears osvojila bronasto medaljo v Riu«, s čimer so olimpijko in športnico svetovnega kova zreducirali na le ženo nekega drugega športnika.

Mail Online, spletna različica britanskega časopisa Daily Mail je Katie Ledecky, trikratno dobitnico zlate medalje, opisal kot »žensko različico Michaela Phelpsa«, NBC-jev komentator Rowdy Gaines pa ji je stopil v bran: »Nekateri pravijo, da plava kot moški. Ne plava kot moški, ampak kot Katie Ledecky!« In čeprav je njegova kritika pohvale vredna, ravno tu tiči problem: ljudje bi morali biti sposobni prepoznati izjemnost športnic brez primerjav z moškimi.

Seksizem na Olimpijskih igrah sicer ni nič novega. Vsake štiri leta smo v medijih priča mnogim prispevkom, ki primerjajo lepoto športnic ali pa komentirajo njihove drese. Sodeč po izsledkih raziskave Cambridge University Press takšni zapisi predstavljajo le del tovrstnega poročanja. Ta je analizirala več milijonov besed, povezanih z ženskami, moškimi in olimpijskimi športi, ki jih je vzela iz cambriškega korpusa angleščine in športa – dveh ogromnih baz, ki vključujeta tako novinarske prispevke kot tudi objave na družbenih omrežjih.

Ugotovitve niso presenetljive: najbolj pogoste besede, uporabljene za opisovanje ženskih športnic, so »ostarela«, »starejša«, »noseča« in »poročena« ali »neporočena«, medtem ko se moške najpogosteje opisuje kot »najhitrejše«, »močne«, »velike« in »odlične«. Poleg tega so ugotovili, da se jezik, ki ga uporabljamo, ko govorimo o ženskah in športu, nesorazmerno bolj nanaša na videz, obleke in zasebno življenje športnic, kot ko govorimo o moških.

Čas je, da na ženske v splošnem nehamo gledati le kot na objekte ter njihove uspehe pripisovati moškim ali pa jih primerjati z njimi. Toda Olimpijske igre v Riu očitno niso prostor, kjer bomo videli kakšne konkretne spremembe od ustaljenih praks na tem področju. Kaj drugega tudi ni pričakovati, ko so že svojo otvoritveno slovesnost oglaševali kot »najbolj seksi olimpijsko otvoritev vseh časov« in na kateri so bile glavna atrakcija skoraj gole plesalke sambe in brazilska supermanekenka Gisele Bündchen.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.