Absurdne Trumpove izjave niso novice

Glavne novice v medijih v ZDA so absurdne izjave, ki jih iz dneva v dan stresa kandidat republikanske stranke za predsednika ZDA milijarder iz New Yorka Donald Trump. Avtor Thom Hartmann na portalu Truthout piše, da je sit teh »novic«. Prejšnji ponedeljek je Trump predstavil svoj gospodarski program. Mediji so ignorirali njegove podrobnosti in dejstvo, da je njegov načrt vudu ekonomija 2.0. Osredotočili so se na izjavo, da kandidatka demokratske stranke nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton po njegovem mnenju ni sposobna biti predsednica države.

Dan kasneje so se mediji osredotočili na to, da je skupina pomembnih članov republikanske stranke in svetovalcev za nacionalno varnost podpisala pismo, v katerem opozarjajo, da je Trump nevaren. Mediji spet niso navedli, zakaj podpisniki tako mislijo, spet so se osredotočili zgolj na osebnost.

Problem je, da vedno nove Trumpove prazne in kmetavzarske žaljivke niso novica. To ni nič drugega kot čisti »infotainment« oziroma lahkotno prikazane informacije. Korporacijske komercialne televizijske postaje veliko raje predvajajo osebne drame v obliki lahkotno prikazanih informacij in narejeno ogorčenje kot kakršen koli program, ki je v javnem interesu, je kritičen Hartmann.

To se ne dogaja zato, ker bi kandidata za predsednika države govorila stvari, ki niso vredne resne razprave, ampak zato, ker tako imenovani »novičarski« kanali takšnih razprav nočejo predvajati. Donald Trump je recimo kot svoj gospodarski program predstavil gospodarski program vplivnega republikanskega kongresnika Paula Ryana. Trump kljub temu še vedno trdi, da želi državljanom zagotoviti socialno varnost in zdravstveno zavarovanje, čeprav republikanska stranka že leta skuša ukiniti oba programa. Socialna varnost in zdravstveno zavarovanje sta pomembna skrb Američanov, a kljub temu se nobeni novičarski televizijski postaji ni zdelo vredno Trumpove podpornike opozoriti vsaj na to.

Korporativni mediji s predstavljanjem osebnih dram privabljajo gledalce in ustvarjajo dobičke, rezultat tega pa je, da so gledalci, ko ugasnejo televizorje, enako slabo informirani, kot so bili, preden so jih prižgali.

Problem je, da korporacijske komercialne televizijske postaje nimajo nikakršnega razloga, da bi temeljito predstavljale prave novice. Njihov edini cilj je pritegniti čim več gledalcev, večja je gledanost, več dobijo oglasov. Drugi problem je, da podjetja, kot je Northrop Grumman, ki se predstavlja kot vodilna globalna družba na področju varnosti, American Petroleum Institute, ki predstavlja ameriško naftno in plinsko industrijo, in Pete Peterson Foundation, ki ponuja finančne storitve, zakupijo čas za kratke oglase. Ker jim ti oglasi prinašajo denar, televizijske hiše nočejo predvajati programa o brzdanju vojaško-industrijskega kompleksa, o podnebnih spremembah, o koristih sistema socialne varnosti, ki ga Pete Peterson želi s privatizacijo prodati svojim prijateljem v finančnem središču Wall Street, piše Tom Hartmann.

Telekomunikacijski giganti, kot sta Comcast in Verizon, nimajo v lasti le infrastrukture za širokopasovni internet. Comcast ima dejansko v lasti televizijsko družbo MSNBC. Zaradi tega ta družba ne predvaja oddaj o problemih na trgu dela ali nevtralnosti spleta ali o prostotrgovinskih sporazumih.

Osnova za rešitev tega problema je razbitje telekomunikacijskih in medijskih monopolov, ki so pospešeno nastali potem, ko je nekdanji predsednik demokrat Bill Clinton leta 1996 podpisal zakon o telekomunikacijah. Javnost pa mora od televizijskih postaj zahtevati, naj pošteno in v javnem interesu predvajajo prave novice. To je tudi eden od stebrov demokracije.