Igor Mekina

18. 8. 2016  |  Družba

V Sloveniji še 4600 modernih sužnjev

© Simon Powell

Podatki o trgovini z ljudmi in suženjstvu v 198 državah kažejo, da v 115 državah sveta obstaja veliko tveganje za suženjsko izkoriščanje ljudi. Indeks je pomemben tudi kot podlaga za odločanje ter identifikacijo držav, ki imajo na različnih področjih, od ribolova pa do rudarstva in tekstilne industrije največ primerov sodobnega suženjstva.

Kot kaže analiza "Walk Free Foundation", ki vsako leto pripravlja "indeks suženjstva" je kljub odpravi suženjstva že pred več kot 200 leti leta 2016 še vedno kar 45,8 milijonov ljudi ujetih v različne oblike "modernega suženjstva", ki ga je mogoče najti v 167 državah sveta. Pri tem 58 odstotkov tistih, ki so ujeti v moderna suženjska razmerja, živi v petih državah sveta- Indiji, Kitajski, Pakistanu, Bangladešu in Uzbekistanu. Države z najvišjo stopnjo suženjstva glede na delež prebivalstva so Severna Koreja, Uzbekistan, Kambodža, Indija in Katar. V Severni Koreji je uveljavljen sistem prisilnega dela v državnih taboriščih, severnokorejske žene pa so prisiljene se poročati zoper svojo voljo. Na Kitajskem je pogosto seksualno izkoriščanje, v Uzbekistanu pa država še naprej izkorišča prisilno delo ljudi ob jesenski žetvi. Države ki sistematično prisiljujejo svoje prebivalstvo k delu vključujejo Uzbekistan, Turkmenistan, Tadžikistan, Belorusijo, Eritrejo, Severno Korejo, Rusijo, Svazi in Vietnam.

Mnoge od teh držav pa zagotavljajo poceni delo tudi za proizvajanje blaga, ki se nato znajde na policah trgovin v Evropi, ZDA, Japonski in Avstraliji. Države z najmanjšo stopnjo prisilnega dela glede na delež prebivalstva so Luksemburg, Irska, Danska, Švica, Avstrija, Švedska in Belgija. ZDA, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Te države imajo tudi več družbenega bogastva, nižjo stopnjo konfliktov v družbi, višjo raven odzivnosti vlad in so politično stabilne.

Zanimivi so tudi podatki o tveganju suženjskega dela. Po Severni Koreji, kjer je to tveganje največje, sledijo Južni Sudan, Sudan in Demokratska republika Kongo, ena od največjih proizvajalk kobalta, ki se pogosto uporablja v elektroniki in tudi pri proizvodnji mobilnih telefonov. Velike izvoznice Indija in Kitajska se soočajo z "izjemnim" tveganjem suženjskega dela v proizvodnji, skupaj s Kongom in Slonokoščeno obalo, ki je velik proizvajalec kakava. EU je izpostavljena "srednjemu" tveganju suženjskega dela, Velika Britanija, Nemčija, Danska in Finska pa so štiri evropske države z najnižjim odstotkom suženjskega dela. Raziskovalci so zaznali tudi skupino bogatih držav, ki pa so storile le malo za odpravo suženjskega dela. Te države so Katar, Singapur, Kuvajt, Brunej, Hong Kong, Savdska Arabija, Bahrajn, Oman, Japonska in Severna Koreja.

Slovenija se na indeksu nahaja na 146 mestu, kar ni slabo, vendar prav tako ni niti zelo dobro, saj so za Slovenijo na primer Gvajana, Gabon, Estonija in Kosovo, za Slovenijo (in torej v tem pogledu boljše) pa so države Ciper, Džibuti, Avstralija in Vzhodni Timor. Raziskovalci ocenjujejo, da je v Sloveniji v suženjskem odnosu 0,228 odstotka prebivalcev oziroma okoli 4600 ljudi. Med državami z manj suženjskega dela kot v Sloveniji so po oceni analitikov WFF tudi Ciper, Djibuti, Brunej, Črna gora, Ekvatorialna Gvineja, Surinam, Cape Verde, Mavricijus in seveda Avstrija, Norveška, Švica in številne druge evropske države. Podobno jo je Slovenija odnesla pri podatkih o številu ljudi v modernem suženjstvu glede na število prebivalstva. Če je Slovenija pri tej statistiki šampion na olimpijskih igrah je pri suženjskem delu situacija drugačna - Slovenija se na tem indeksu, ki ima samo 52 mest in kjer lahko več držav zasede isto mesto, nahaja na 41 mestu. Enako mesto so zasedli tudi Tajvan, Japonska, Madžarska in Urugvaj. Za njo, torej s povprečno "manj sužnji" v družbi so (poleg nekaterih evropskih držav) tudi države kot so Vietnam, Jamajka, Čile in Brazilija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.