En evro na uro

Izkoriščanje delavcev, ki v Slovenijo prihajajo iz republik nekdanje skupne države, je že večkrat slišana in za Slovenijo zelo sramotna zgodba. Tokrat ne gre za delavce, temveč za študente Visoke šole za hotelirstvo iz Beograda, ki so se svojo obvezno prakso odločili opraviti v verigi hotelov LifeClass Portorož. V spletnem oglasu, objavljenem na strani beograjske šole, je zapisano, da veriga išče natakarje in kuharje ter da študentom ponujajo »nastanitev, en obrok, povratno karto, zavarovanje, dovoljenje za delo« in da jim pripada »plača na osnovi slovenske zakonodaje: 1 evro na uro + 50 % za delo ob praznikih in nedeljah«.

»Ni jasno, na osnovi katere zakonodaje je določena ta postavka,« pravi Lea Jarc iz Sindikata Mladi plus, ki je na omenjene nepravilnosti tudi opozoril: »Študentje niso podpisali nikakršne pogodbe, le rečeno jim je bilo, naj odprejo račun pri Banki Koper. Tudi mentorjev niso imeli. Opravljali so torej popolnoma enako delo kot drugi študenti, le za bistveno manjše plačilo.« Hoteli LifeClass zadeve niso želeli komentirati, ampak so pojasnili, da so vse informacije podali »ustreznim organom«.

V sindikatu opozarjajo, da primer ni osamljen. Tovrstno izkoriščanje opažajo tudi v hotelih po Gorenjskem in Štajerskem. Omenjena beograjska šola, s katere so prihajali praktikantje, ima sklenjene dogovore še s številnimi drugimi hotelskimi verigami po Sloveniji. In tudi ni edina šola v Srbiji, ki študentom ponuja prakso v Sloveniji. Na pobudo sindikata so bili na inšpektoratu za delo pri načrtovani akciji nadzora v gostinstvu posebej pozorni na tuje praktikante. Akcija še poteka, doslej pa so ugotovili »eno kršitev, pri delodajalcu Terme Maribor, d. o. o., in sicer glede zaposlovanja in dela tujcev brez pridobljenega delovnega dovoljenja«.

Področje gostinstva in turizma se že leta uvršča med najbolj problematične panoge v Sloveniji z vidika kršenja delavskih pravic, zaradi česar se vedno manj mladih odloča za ta poklic. Hkrati pa vedno boljše turistične sezone povečujejo povpraševanje po delavcih. Tudi zaradi tega se izkorišča tuja delovna sila, ki si želi v »bolj razviti« in »bogatejši« državi poiskati boljše možnosti za življenje, hkrati pa upada tudi kakovost storitev, saj so cenejši delavci praviloma manj usposobljeni.

Toda tokrat ne gre (zgolj) za delovno silo, za običajne delavce, katerih izkoriščanje je prav tako nedopustno. Gre za študente, ki morajo opraviti prakso, študente, ki so si z delom v tujini želeli pridobiti znanje in priporočila, ki bi jim v prihodnosti koristili pri iskanju novega dela. Študente, ki so pripravljeni delati več za manj denarja. Slovenska zakonodaja je na tem področju neuporabna – zakon o vajeništvu je še v pripravi, zato je odločitev, koliko bodo praktikanti plačani, po navadi v rokah delodajalca.

Dejstvo pa je, da to ni bila samo izobraževalna praksa (če jo lahko tako sploh imenujemo). To je bilo delo, delo v kuhinji in delo v strežbi. Vsako delo si zasluži dostojno plačilo. Ne glede na status delavca. Ne glede na njegovo narodnost.