Monika Čvorak

2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Politika

Kulturna žepnina

Vsakemu Italijanu ob polnoletnosti 500 evrov

Italijanska vlada želi mladim približati kulturo. V ta namen bo vsakemu, ki letos dopolni 18 let, namenila »kulturni bonus« 500 evrov. Upravičenci ga bodo lahko do konca leta 2017 porabili za kupovanje knjig in obiskovanje kulturnih ustanov. Za uveljavljanje kulturne žepnine se bodo morali registrirati na spletni platformi in si naložiti aplikacijo 18app. Prek nje si bodo na mobilnike naložili vavčerje, ki jih bo mogoče unovčiti na spletu ali v trgovinah. Država namerava v ta namen odšteti 290 milijonov evrov. Akcija je stekla na pobudo podsekretarja italijanske vlade Tommasa Nannicinija, ki je za Corriere della Sera dejal: »18app pošilja mladim jasno sporočilo – opominja jih, kako ključna je kulturna poraba za osebno obogatitev in za utrjevanje vezivnega tkiva celotne družbe.«

Slovensko ministrstvo za kulturo na vprašanje, ali bi bil podoben ukrep smiseln tudi v Sloveniji, odgovarja, da bi nas ob enaki vsoti pri približno 18 tisoč rojstvih na leto to stalo okoli devet milijonov evrov, kar je slabih šest odstotkov proračuna ministrstva. Glede na to, da se velik del proračuna razdeli v skladu z natančno določenimi zakonskimi obveznostmi, bi sredstva lahko jemali le nekaterim programom in bi se jim zato morali v glavnem v celoti odpovedati. »V naših razmerah bi takšna kulturna vzgoja zahtevala temeljite posege v obstoječo zakonsko ureditev, denimo v zvezi z zaposlitvami v javnem sektorju na področju kulture. Ali pa radikalno povečanje deleža proračunskih sredstev.« Hkrati poudarjajo, da ima Slovenija več mehanizmov kulturne vzgoje, ki se začnejo že v predšolskem obdobju. Kot enega pomembnejših instrumentov zagotavljanja kulturnih dobrin široki javnosti navajajo primerjalno visoko stopnjo sofinanciranja kulturnih ustanov in producentov.

Kulturnik Andrej Rozman Roza pravi, da je sedanja slovenska kulturna politika nasprotje tega, kar bodo storili v Italiji: »Teh šest odstotkov proračuna bi končalo v kulturi, kar je osnovni namen ministrstva. Razlika je le v tem, da bi denar pristal v tisti kulturi, ki bi jo izbrala mladina, ne pa strokovna komisija. Tak način bi podrl koncept naše kulturne politike, ki je izrazito protitržno naravnana in daje prednost ponudnikom kulture pred njenimi porabniki.« Odločitev italijanske vlade zato podpira, zdi se mu »odlična«.

Vse ni tako črno-belo, Matejka Grgič, slovenska jezikoslovka, ki živi in poučuje v Italiji, opozarja, da je to le eden v vrsti enkratnih ukrepov za pomoč študentom. »Italijanski 18-letniki plačujejo šolnino, nimajo pa zakonsko reguliranega in subvencioniranega bivanja v dijaških ali študentskih domovih pa subvencij za prevoz, prehrano in kulturno udejstvovanje tudi ne.« V italijanskem šolstvu je potrebna marsikatera sprememba, je pa kulturna žepnina ukrep, ki pri spodbujanju kulture upošteva mlade in to, čemur dajejo prednost. Slovensko kulturno ministrstvo razmišlja drugače. »Za tak projekt bi bile nujne korenite spremembe pri razumevanju pomena kulture in njenega financiranja,« priznava Andrej Rozman Roza in dodaja, »da je za to skrajni čas«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.