Klemen Košak

9. 9. 2016  |  Mladina 36  |  Družba

Zaslužkarji?

Visoki računi za manj pridne študente

Deset let po uvedbi bolonjskega sistema študija se izteka zakonsko določeni rok za diplomiranje po starem, nebolonjskem sistemu, zato so konec letošnje jeseni profesorji in zamudni študentje zelo zaposleni.

Poleg vprašanj o kakovosti diplomskih nalog je predvsem Večerova novinarka Franja Žist večkrat izpostavila pomisleke o denarju. Že dolgo namreč nekatere fakultete zaračunajo zaključek študija tistim študentom, ki študijskih obveznosti niso izpolnjevali vestno in so ob koncu študijske poti brez statusa študenta.

Ti študentje bodo morali na skoraj vseh fakultetah ljubljanske univerze za zagovor diplome plačati 621 evrov, za zagovor magisterija pa 932 evra. Na filozofski fakulteti, kjer bi lahko letos s tem zaslužili več kot milijon evrov, so za Večer pojasnili, da bodo denar porabili za »delovanje fakultete«. Na ljubljanski fakulteti za družbene vede bodo s tem plačali »dodatne stroške in dodatno delo preobremenjenih vpletenih«. Na nekaterih fakultetah pa je treba plačati veliko manj. Tako na mariborski univerzi vsi študentje plačajo

78 evrov, na ljubljanski pravni fakulteti pa ne zaračunajo nič, saj pravijo, da »denar, ki so ga že prejeli za študij študentov, zadostuje, četudi je od začetka študija do zagovora minilo več let«.

Nekdanji minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in nekdanji rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger sta med tistimi, ki visoke račune za zaključek študija vidijo kot zaslužkarstvo. »V Mariboru očitno zaračunavajo realne administrativne stroške, v Ljubljani pa evidentno izkoriščajo priložnost za pridobitno dejavnost, kar je nedopustno za javno univerzo,« je za Večer dejal Golobič. Na mariborski univerzi trdijo, da 78 evrov ne predstavlja dejanskega stroška, ampak spodbudo za študente, da bi redno opravljali obveznosti. Kakšni so dejanski stroški, ne vedo. Verjetno jih je sploh nemogoče ugotoviti, saj profesorji niso plačani po dejansko opravljenih urah niti njihove ure niso natančno zabeležene. Dr. Gorazd Kovačič z visokošolskega sindikata je velik kritik vodstva univerze in fakultet, vendar se ob tej zgodbi ne pridružuje zgroženim. »Na slabo stoječih fakultetah bodo ta denar najbrž porabili za pokritje primanjkljajev in zaposleni s povečanim obsegom dela ne bomo dodatno plačani. Lahko pa, da kaj izplačujejo na finančno bolje stoječih fakultetah. Kar je legitimno, ker gre za ekstremno situacijo,« je dejal za Večer.

To seveda ne pomeni, da si zaračunavanje visokih stroškov »nevestnim« študentom ne zasluži pozornosti. Znova se namreč izrisujeta dva znana problema slovenskega visokošolskega prostora oziroma ljubljanske univerze: pomanjkanje javnega denarja, kar otežuje izvajanje javne službe in dela v javno dobro, ter neenakost znotraj univerze.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.