Darja Kocbek

 |  Svet

Tudi ameriški mrhovinarski skladi na Irskem ne plačajo skoraj nič davka

© Tomaž Lavrič

Odločitev evropske komisije, da mora ameriški tehnološki velikan Apple zaradi nezakonitih davčnih ugodnosti Irski vrniti 13 milijard evrov, vnovič razkriva, kako neiskrene so izjave politikov v državah EU, ko državljanom obljubljajo ukinitev davčnih ugodnosti za podjetja. Irska vlada s pritožbo, s katero spodbija odločitev evropske komisije, sporoča, da Applovih milijard noče.

Tega denarja se brani, čeprav je njen javni dolg lani znašal 93,8 odstotka BDP, kar je za več kot 30 odstotnih točk več od dovoljenih 60 odstotkov, ki je meja, ko je dolg države po standardih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) še vzdržen. Irska vlada se Applovih milijard brani potem, ko je svojim državljanom po izbruhu finančne krize močno zategnila pas. Premožnim lastnikom Appla računa ne želi izstaviti, brez zadržkov pa ga je izstavila državljanom za poplačilo dolgov, ki so jih naredili pohlepni zasebni bankirji. Z Applom je sama sklenila dogovor o nezakonitih davčnih ugodnostih in bi s priznanjem odločbe evropske komisije priznala svojo napako.

Če bi jo, bi bilo to priznanje za navadne ljudi ne le na Irskem, ampak po vsej EU, dokaz, da je neoliberalistični politiki, kjer je dobiček vreden več kot človek, pokazala hrbet in da je obrat proti tej politiki mogoče narediti. Tako bi se lahko najlažje odločila med vsemi vladami članic EU, ki so potrebovale pomoč iz evropskega reševalnega sklada oziroma so zabredle v globoko krizo, saj Irska velja za zgled, da je mednarodna pomoč in politika varčevanja po receptu trojke uspešna.

Kaj Leers na spletni strani RealClear World ugotavlja, da je irska pritožba proti odločbi evropske komisije dokaz, da so trditve evropskih politikov, da je treba problem izogibanja plačilu davka rešiti na evropski ravni, zgolj slaba krinka za obrambo nacionalnih interesov. Ta pritožba je dokaz, da med članicami EU ni solidarnosti in kako daleč so pripravljene iti, da bi privabile nadnacionalke. Britanska vlada je takoj po objavi odločbe evropske komisije kot madam v bordelu Applu takoj dala vedeti, da bo v Veliki Britaniji, ko bo izstopila iz EU, lahko plačal nizke davke. Medtem ko EU preprečuje vojne med državami članicami zaradi ozemeljskih in etničnih sporov, ekonomske vojne nemoteno divjajo naprej.

Odločitev evropske komisije, da mora Apple vrniti Irski 13 milijard evrov, je prelomnica za vlade članic EU. Te so se prisiljene soočiti z novo realnostjo, v kateri lahko evropska komisija kadar koli razveljavi njihove dogovore o davčnih ugodnostih, za katere se dogovori z nadnacionalkami. Evropska komisija je z odločbo o Applu nacionalne vlade prav tako prisilila, da se morajo soočiti z lastno hipokrizijo.

Bolje je, če vlade priznajo prakse, s katerimi vabijo podjetja, in jih spremenijo. Če bodo z njimi nadaljevale, Evropo čaka nova vojna med državami članicami. To je vojna o stopnjah davkov od dobička pravnih oseb, svari Kaj Leers.

Na Irskem vse več jeze med državljani povzroča še en primer izogibanja plačilu davkov, kakor poroča BBC. Po izbruhu finančne krize leta 2008 so slabe banke s prevzemom slabih posojil rešile zavožene zasebne banke pred razglasitvijo bankrota. Irske banke so večino svojih slabih posojil prenesle na irsko slabo banko (the National Asset Management Agency - Nama), tuje banke, ki so poslovale na Irskem, pa na svoje nacionalne slabe banke.

Slabe banke so prevzeta slaba posojila, ki so znašala milijarde evrov, prodala investicijskim skladom s tveganimi naložbami. To so skladi, ki veljajo za »mrhovinarske sklade«. Tako rekoč vsi ti skladi so ameriški. Vsi imajo podobne strategije – tvegane naložbe ohranijo za tri do pet let, potem pa jih z velikimi dobički prodajo.

Ne glede na to, koliko premoženja upravljajo, na Irskem z uporabo lukenj v davčni zakonodaji ne plačajo tako rekoč nič davka od dobička podjetij, čeprav dobičke ustvarjajo z upravljanjem poslovnih stavb, trgovskih centrov in stanovanj po vsem otoku. Irska vlada je že predlagala dopolnilo, s katerim bi zamašila luknje v zakonodaji, ki mrhovinarskim skladom omogočajo, da ne plačajo tako rekoč nič davka. Mrhovinarskim skladom dobička za nazaj v nobenem primeru ne bo treba plačati, ker predlagane dopolnitve zakonodaje, če bodo sprejete, ne bodo veljale za nazaj.

O Irski kot zaščitnici korporacij je pred kratkim v Mladini pisal tudi Staš Zgonik. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.