Darja Kocbek

22. 9. 2016  |  Družba

Farmacija tudi sama ustvarja superbakterije, ki so največja grožnja za sodobno medicino

© WikiCommons

Superbakterije, ki so odporne na antibiotike, so vse večji problem. Zaradi njih tudi v Evropi umre vse več ljudi. Te bakterije svojimi industrijskimi odpadki pomagajo ustvarjati tudi farmacevtske družbe, zato morajo občutno izboljšati svoje dobavne verige, piše v poročilu Evropske zveze za javno zdravje in organizacije Changing Markets. Tovarne v Indiji in na Kitajskem, ki proizvedejo večino antibiotikov na svetu in jih proizvajajo tudi za največje svetovne farmacevtske družbe, svoje industrijske odpadke neobdelane spuščajo v okolje. Sestavine za proizvodnjo antibiotikov spuščajo v zemljo in vodo, bakterije v okolju pa tako postajajo vse bolj odporne na zdravila.

Te bakterije izmenjujejo genetski material z drugimi klicami in se širijo po vsem svetu. Odpadki farmacevtskih tovarn se mešajo z odpadki s kmetij in iz čistilnih naprav, ki so zelo dobra osnova za razvoj superbakterij. Nevarne klice se po svetu širijo z vodo in po zraku, pa tudi s popotniki. Eno od bakterij, ki je odporna na antibiotike, ki so jo leta 2014 našli v Indiji, so do zdaj že našli v več kot 70 državah po svetu, piše v poročilu.

Pripravljavci poročila so ob robu zasedanja skupine OZN o odpornosti na bakterije v New Yorku opozorili velike farmacevtske družbe, naj se resno lotijo reševanja problema odlaganja odpadkov. V Evropi namreč superbakterije na leto že ubijejo 25 tisoč ljudi, na svetu pa 700 tisoč.

Sodobni sistemi zdravljenja so odvisni od antibiotikov. Ta zdravila ne zdravijo le bakterijskih okužb, ampak preprečujejo tudi infekcije pri operacijah in terapijah, kot je kemoterapija, ki lahko uničijo imunski sistem, opozarja Madien Davies z Urada za preiskovalno novinarstvo.

V organizaciji Changing Markets opozarjajo, da so velike farmacevtske družbe povsem brezbrižne do onesnaževanja v svoji dobavni verigi. Veliki kupci zdravil vključno z zdravstvenimi ustanovami in lekarnami bi morali zahtevati čistejšo proizvodnjo. Tiskovna predstavnica Changing Markets Natasha Hurley pravi, da je vloga velikih farmacevtskih družb v razpravah o odpornosti na antibiotike prepogosto spregledana, čeprav imajo pri tem ključno vlogo.

Še pred začetkom razprave o odpornosti bakterij je 193 držav članic OZN podpisalo deklaracijo, s katero so se zavezale, da se bodo borile proti »največji nevarnosti za sodobno medicino«. Jeffrey LeJeune, profesor na univerzi Ohio, je po poročanju Guardiana dejal, da je nenavadno, da tako majhna stvar povzroča tako veliko nevarnost za javnost. Ker gre za globalno grožnjo zdravju, je potreben globalni odgovor. V deklaraciji je predviden enak način boja proti superbakterijam kot proti podnebnim spremembam.

Znanstveniki so na nevarnost odpornosti na antibiotike začeli opozarjati že pred desetletji. Leta 1945 je ob prevzemu Nobelove nagrade na to opozoril tudi izumitelj penicilina Alexander Fleming. V zadnjih letih so na to grožnjo začeli vse bolj glasno opozarjati tudi zdravstveni delavci. Britanka Sally Davies pravi, da morajo »vlade, farmacevtska industrija, zdravstveni delavci in kmetijski sektor izpolniti zaveze, da bodo rešili sodobno medicino«.

Podpisniki deklaracije OZN so se zavezali, da bodo podpirali inovacije na področju razvoja antibiotikov, ozaveščali ljudi o grožnji zaradi odpornosti na antibiotike, zagotovili nadzor nad uporabo in prodajo antibiotikov za zdravljenje ljudi in živali. Ni pa v deklaraciji omenjena zahteva, da bodo morale farmacevtske družbe poskrbeti za varno odlaganje odpadkov v svojih dobavnih verigah.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.