IK, STA

26. 9. 2016  |  Svet

V ZDA odprli prvi nacionalni muzej zgodovine in kulture temnopoltih Američanov

Washington, 25. septembra - Okoli 100 let po tem, ko so temnopolti vojaški veterani predstavili zamisel o tem, so v Washingtonu v soboto odprli prvi nacionalni muzej zgodovine in kulture temnopoltih Američanov. Muzej, ki stoji na travniku National Mall, vsebuje 3000 eksponatov, od suženjskih okovov do simbolov kampanje prvega temnopoltega predsednika ZDA.

Zakonsko pobudo za postavitev muzeja sta dala nekdanji republikanski senator iz Kansasa Sam Brownback in demokratski kongresnik iz Georgie John Lewis, sicer veteran boja za državljanske pravice temnopoltih skupaj z ustreljenim Nobelovim nagrajencem Martinom Luthrom Kingom mlajšim. Zakon o postavitvi muzeja je leta 2003 podpisal republikanski predsednik George Bush mlajši.

Kongres za muzej ni dal dovolj proračunskega denarja, zato so ga zbrali s prostovoljnimi prispevki v skupni višini okrog 315 milijonov dolarjev. Med znanimi donatorji sta televizijska voditeljica Oprah Winfrey in košarkar Michael Jordan, ki imata tudi svoj prostor v muzeju, sodelovale pa so tudi korporacije, kot je General Electric.

Muzej, ki so ga začeli graditi leta 2012, je odprl prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama, ki mu januarja prihodnje leto poteče drugi mandat. V čustvenem nagovoru je opisal, kako je biti črn v Ameriki - od suženjstva, preko segregacije, do boja za državljanske pravice. Dejal je, da delitve na žalost še ostajajo. ZDA imajo prvega črnega predsednika, policija pa temnopolte še vedno pobija na ulicah. Včasih temu sledi kazen, večkrat pa ne. Obama je sodržavljanom položil na dušo, da temnopolti niso madež ali breme Amerike, ampak so Amerika in ta muzej to razloži.

Na otvoritvi je bila tudi 99-letna Ruth Bonner, neposredna potomka sužnja. Skupaj z Obamo in prvo damo Michelle so potrkali na zvon iz baptistične cerkve v Williamsburgu v Virginiji, ene prvih, ki so si jo organizirali temnopolti Američani.

George Bush mlajši, čigar stranka je med državljansko vojno v ZDA osvobodila sužnje, danes pa boj za pravice temnopoltim in njihove volivce prepušča demokratom, je dejal, da se velika nacija ne skriva pred svojo zgodovino, ampak se sooči z lastnimi pomanjkljivostmi ter jih odpravlja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.