Izak Košir, STA

4. 10. 2016  |  Politika

Kaj počne grožnja o prepovedi splava v Evropi leta 2016?

Črni ponedeljek na Poljskem

"Črni ponedeljek" na Poljskem
© YouTube

Na Poljskem je včeraj okoli šest milijonov žensk s stavko protestiralo proti prepovedi splava, ki pod aktualno vlado grozi tej pretežno katoliški državi. Tam namreč do splava že zdaj velja zelo ristriktivna pravica, saj je ta je dovoljen le v primerih posilstva, ali če sta ogrožena zarodek ali življenje nosečnice. Kar je pravzaprav skoraj tako kot, da te pravice ne bi bilo. Ženske (in dekleta), ki zanosijo, so tako prepuščene nemilosti konzervativne zakonodaje. Poljske oblasti pa zdaj predlagajo še strožjo zakonodajo, pri kateri bi ženskam, ki bi prekršile zakon, grozilo tudi do pet let zapora. Številne so se namreč danes ob neželeni zanositvi prisiljene zateči na pomoč na črni trg.

Včeraj so zato v več kot 60 mestih po državi potekale stavke, delavke so se jim pridružile tako, da niso prišle na delo. Podprlo jih je tudi več podjetij, ki so se v znak solidarnosti zavezala tako, da včeraj niso obratovala. Tako imenovani "črni ponedeljek" je ime dobil po barvi oblačil, ki so jih nosile protestnice in njihovi podporniki. 

Eden večjih protestov  je bil v Vroclavu. Tam so se skupine protestnikov zbrale že ob 16. uri in se sprehodile po mestnih ulicah. Ob 17. uri je na glavni mestni trg Rynek prispela prva karavana protestnikov s kolesi, ki so nosili transparente ter zvonili s kolesarskimi zvonci. Okoli 17.30 se je na trg zlila množica več kot tisoč protestnikov, ki so kljub dežju glasno skandirali gesla v podporo svobodi odločanja žensk. Govorci na protestu, ki so ga budno spremljali številni policisti, so poudarjali pomen svobode odločanja.

Pobudniki protestov po vsej Poljski so ženske med drugim pozvali, naj ne gredo v službo in tako ohromijo gospodarstvo za en dan, s tem pa pokažejo, da imajo moč. V pozivih na protest so navajali, da je bil navdih podoben protest, ki so ga ženske na Islandiji organizirale leta 1975, ko kar 90 odstotkov Islandk ni odšlo v službo.

V množici protestnikov so se zbrali tako stari kot mladi, ženske in moški. Kot je po poročanju poljskih medijev povedala ena od udeleženk protesta, je zjutraj sicer odšla v službo, saj si zaradi narave dela ni upala ostati doma. V znak podpore pa se je vseeno oblekla v črno, četudi je bila zato deležna nekaterih pikrih besed sodelavcev.

Podpornice svobode odločanja so nosile številne napise, na primer Moje telo, moje pravice! (My body, my rights! in Moje cialo, moje prawa), Mrtva mama te ne more objeti (Martwa mama nie przytuli) ali Dekleta želijo le temeljne človekove pravice (Girls just wanna have fundamental human rights). Na transparentih je bilo mogoče prebrati tudi sporočila poslancem, ki bodo v parlamentu odločali o spornem predlogih. Tako je na enem večjih transparentov med drugim pisalo Poslanke in poslanci, ne mislite, da boste ostali nekaznovani (poslanki i poslowie nie myslcie, že pozostaniecie bezkarni).

Podporo Poljakinjam so včeraj izrazili tudi v drugih državah, tako so proteste organizirali v Berlinu in Londonu. Prav tako je bilo visoko podporo gibanju za pravice žensk zaslediti tudi na družabnih omrežjih.

Včerajšnji protesti so le nadaljevanje protestov, ki so po številnih poljskih mestih potekali že pretekli konec tedna. Tedaj je več tisoč ljudi protestiralo proti predlogu za popolno prepoved splava, potem ko so poljski poslanci 22. septembra začeli razpravljati o pravici do umetne prekinitve nosečnosti.

Na mizi imajo namreč dve popolnoma nasprotujoči si državljanski pobudi. Za prvo pobudo je gibanje Stop Aborcji (Stop splavu), ki si želi, da bi v katoliški Poljski umetno prekinitev nosečnosti v celoti prepovedali in uvedli stroge zaporne kazni za zdravnike, ki bi umetno prekinitev nosečnosti opravljali, in ženske, ki bi se za splav odločile.

Na drugi strani je osnutek zakona, ki ga je pripravilo gibanje Ratujmy Kobiety (Rešimo ženske) in predvideva liberalizacijo zakonodaje, ki sedaj velja za eno od najstrožjih v Evropi. Poljakinje lahko umetno prekinejo nosečnost samo v primeru posilstva, če nosečnost ogroža življenje nosečnice ali v primeru, če pri zarodku ugotovijo hude okvare.

Poljska premierka Beata Szydlo se je v javnosti že izrekla za prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Poslanci njene stranke Pravo in pravičnost (PiS) so v poljskem sejmu sicer kritizirali predlog zapornih kazni za ženske in so se zavzeli za spremembo osnutka zakona.

Uradni podatki kažejo, da se na Poljskem z okoli 38 milijoni prebivalcev letno izvede okoli 1.000 zakonitih splavov. Ocenjujejo pa, da se veliko več splavov izvede nezakonito. Letno naj bi do 150.000 žensk samih izvedlo splav, pogosto s tabletami, ki jih je mogoče kupiti prek spleta. Junija lani so aktivisti z brezpilotnimi letalniki na Poljsko te tablete dostavljali v znak solidarnosti s tamkajšnjimi ženskami.

Po svetu 66 držav dovoljuje splav le v primeru, če je ogroženo življenje ženske. Dodatnih 59 jih splav dovoljuje, če je namen preprečiti resno škodo za zdravje ženske. V Veliki Britaniji je splav prepovedan na Severnem Irskem, kjer ženskam v primeru splava grozi dosmrtni zapor, tudi če splav storijo zaradi posilstva, incesta ali če je zarodek tako hudo poškodovan, da ne bi preživel rojstva.

Pred kratkim smo prepoved splava problematizirali tudi v Mladini in tej tematiki posvetili naslovnico. Osrednji članek je pisal Grega Repovž, ki je izpostavil, da so spolne in reproduktivne pravice žensk in dekletrazmeroma nove pravice, saj so zahodne države kontracepcijo legalizirale šele v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Urša Marn pa se je v članku Korak nazaj spraševala, ali si res želimo več najstniških nosečnosti in več splavov in opozorila, da se bo  zgodilo ravno to, če bo za večino hormonskih kontracepcijskih sredstev treba doplačati.

uLmr3ORRQFM

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.