Boj za Sokolc

Župan vztraja pri izpraznitvi prostorov

V Novem mestu je zgodba z Narodnim domom podobna kot v Ljubljani s Tovarno Rog. Uporabniki, ki so stavbi nadeli ime Sokolc, so se zadnje tedne zapletli v spor z občino, saj bi jih ta, kljub številnim kulturnim dejavnostim, ki jih izvajajo, rada izselila.

Pred dnevi je tako tja v spremstvu dveh varnostnikov prišla predstavnica občine Sara Draškovič in prinesla ključ, da bi odprla vrata, a so bila ta z notranje strani zablokirana, za kar so poskrbeli uporabniki Sokolca. Tem občina kljub pozivom ni hotela izročiti novih ključev. »Zapisnika, ki ga je Draškovičeva napisala, nismo želeli podpisati, saj naj bi ga podpisal edini uradni zastopnik Sokolca Sebastjan Šeremet, ki je tisti čas ustvarjal v svojem ateljeju, drugi so namreč v tujini,« pojasnjuje uporabnica prostorov Sokolca Tjaša Prošek in dodaja, da občini nikakor ne onemogočajo vstopa v objekt, niti ne ovirajo nujnih sanacijskih del.

Te dni so ponudbe in predloge ponovno predstavili županu, vendar ta za njihova prizadevanja ostaja gluh. »Dejstvo je, da je kljub zavajanju javnosti, ki prihaja iz kabineta župana Gregorja Macedonija, le on tisti, ki ustavlja nujno sanacijo strehe, saj se je osebno odločil, da bo v najboljšem primeru v šestih mesecih AKC Sokolc odstranil iz prostorov Narodnega doma,« poudarja Tjaša Prošek.

Uporabniki Sokolca so v skoraj desetih letih delovanja na lastne stroške opravili številne sanacije stavbe in prostorov, zadnja veljavna pogodba med njimi in občino pa je bila podpisana leta 2011. Gre za sklep, ki ga novi župan zdaj želi razveljaviti, saj naj bi imel namen stavbo oddajati, nekoč v prihodnosti pa tudi objaviti javni razpis za uporabo prostorov v njej. Do tega pa so uporabniki skeptični, saj pravijo, da iz dokumentacije, ki jo je obravnaval svet mestne občine, ni jasno razvidno, kako naj bi se prostori uporabljali. »Največja uganka je, zakaj moramo uporabniki zapustiti objekt kljub zagotovilom stroke, da tako radikalen poseg ni potreben za izvedbo načrtovanih del,« se sprašuje Tjaša Prošek. V dvomu dodaja, da lahko glede na raven komunikacije jasno sklepajo, da se za vsebine, ki so stavbo držale pokonci od leta 2007 do danes, ne bo našel prostor, »kaj šele, da bi imeli kakšno prednost na razpisu, vsem vložkom navkljub«.

No, morda pa se bo župan Gregor Macedoni le premislil in skušal z uporabniki najti skupen jezik, da ne bodo tudi pred Narodnim domom v Novem mestu po nepotrebnem v znak protesta proti njemu kakšnega gradbenega stroja prebarvali v rožnato. Konec koncev so v »njegovo« dolenjsko prestolnico v slabem desetletju pripeljali kup raznolike in pisane kulture.