21. 10. 2016 | Mladina 42 | Politika
Slovenski naboji za omanskega sultana
Oman je država na Srednjem vzhodu, ki meji na Združene arabske emirate, Jemen in Savdsko Arabijo, prebivalcev ima zgolj za dve dobri Sloveniji oziroma približno štiri milijone in pol. Je ena od zadnjih držav, ki so odpravile suženjstvo (leta 1970), ženske pa imajo volilno pravico od leta 1997.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Politika
Oman je država na Srednjem vzhodu, ki meji na Združene arabske emirate, Jemen in Savdsko Arabijo, prebivalcev ima zgolj za dve dobri Sloveniji oziroma približno štiri milijone in pol. Je ena od zadnjih držav, ki so odpravile suženjstvo (leta 1970), ženske pa imajo volilno pravico od leta 1997.
Organizacija Human Rights Watch Oman, ki mu že od leta 1970 z absolutno močjo vlada samooklicani sultan Kabus bin Said Al Said, opozarja, da v državi kršijo človekove pravice; najpogosteje gre za nesvobodo govora in nehumano kaznovanje kritikov sultanovega režima. Tudi Nacionalni urad za človekove pravice, ki ga je oblast ustanovila leta 2008, je pod taktirko države. Omanska vlada hkrati odloča, kdo je lahko novinar in kdo ne. Za opravljanje tega poklica potrebujete posebno dovoljenje, v medijih pa sta cenzura in samocenzura nekaj vsakdanjega.
Iz poročila slovenskega ministrstva za obrambo za lansko leto je razvidno, da je naša država v Oman izvozila osem milijonov kosov pehotnega streliva z gumijasto kroglo različnih kalibrov. Namenjeno je omanski policiji, represivnemu organu, ki je že nekajkrat zadušil različne demonstracije. S tem je Slovenija zaslužila približno 1,8 milijona evrov.
Sultan Kabus bin Said Al Said je od vseh vladarjev na Srednjem vzhodu na oblasti najdlje, za zahodne države, ki takšnim državam rade prinašajo »demokracijo«, pa Oman ni dovolj zanimiv, saj ima v nasprotju s sosednjimi državami skromne zaloge nafte. Pri zadušitvi vstaje leta 1975 je sultanu denimo na pomoč poleg Irana, Jordanije in Pakistana priskočilo celo britansko kraljevo vojaško letalstvo.
Toda izvoz orožja v tujino za Slovenijo ni več tako dobičkonosen kot nekoč. Vsaj tisti ne, ki je evidentiran na papirju. Iz poročila ministrstva za obrambo je razvidno, da je bilo za našo državo najdonosnejše leto 1993, torej čas balkanske vojne, ko se je v blagajno steklo nekaj več kot 21 milijonov ameriških dolarjev. Lani je bila ta številka skoraj za polovico manjša oziroma zgolj 11,5 milijona dolarjev. Na ta kupček je prispeval tudi Oman.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.