Klemen Košak

28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Družba

Kako prihaja Uber

Uber v Sloveniji sodeluje z neoliberalcem in ljubljansko občino

Uberlobist Mark Boris Andrijanič

Uberlobist Mark Boris Andrijanič
© Borut Krajnc

Ko je ameriško podjetje Uber prejšnji teden napovedalo, da si želi aplikacijo za naročanje prevozov čim prej ponuditi tudi v Ljubljani, je tiskovno konferenco vodil Mark Boris Andrijanič, ki je za zdaj edini javno prepoznavni slovenski predstavnik Uberja. Glede na uradni naziv s podjetjem sodeluje na področju zakonodaje v Jugovzhodni Evropi.

Mark Boris Andrijanič je zastopnik oziroma »kancler«, kot si pravi, Akademskega društva Pravnik. To društvo je znano po prirejanju rdeče maše, na kateri pravniki in študenti prava pod vodstvom škofov prosijo »svetega duha za pomoč in razsvetljenje pri delu in študiju«. V imenu tega društva je pred dvema letoma Andrijanič oglaševal peticijo za privatizacijo, v kateri je videl pot do Slovenije, kjer bi bili posamezniki nagrajeni po merilu »poštene podjetnosti«. Neoliberalne vrednote je širil tudi v okviru Mreže idej, ki prireja dogodke, na katerih mlade prepričuje, da lahko »samo z lastno podjetnostjo in proaktivnostjo premagamo brezizhodnost«. Še prej je sodeloval z Inštitutom Jožeta Pučnika, eno prvih »civilnodružbenih« organizacij pod pokroviteljstvom politične desnice oziroma stranke SDS.

Njegovo sodelovanje z Uberjem ni presenetljivo, saj bi si težko predstavljali bolj neoliberalno podjetje. Ustanovitelj Travis Kalanick je privrženec objektivizma, družbene teorije, ki zagovarja, da bi morali posamezniki vselej delovati sebično. Glavni Uberjev izum je poenostavitev sive ekonomije, torej možnost, da lahko prevoze opravlja vsak z vozniškim izpitom in avtomobilom, s čimer se zelo poveča konkurenca med vozniki in znižajo cene. V boju proti konkurentom in oblastem je Uber uporabljal taktike, ki so bile večkrat označene za neetične.

Revolucionarne Uberjeve ponudbe UberPOP, ki omogoča, da stranke vozi vsak z avtom in izpitom, sicer ne dovoli nobena evropska zakonodaja, a tudi v evropskih državah Uber deluje pod blažjimi pogoji kot taksistične službe, saj ponuja »najem vozila z voznikom«. V Sloveniji to zakonsko ni mogoče, zato bo vlada zakonodajo spremenila.

Uber javne podobe ne gradi toliko na poudarjanju nizke cene in konkurence, raje se kaže kot rešitev za zgoščen in do okolja škodljiv promet v mestih. Tako bo tudi v Sloveniji, saj Uber in ljubljanska občina čakata na spremembo zakonodaje, da bi lahko končala pogovore o uvedbi prevozov na klic z električnimi avtomobili. Kot je po poročanju portala Siol napovedal župan Zoran Janković, bo mogoče prek Uberjeve aplikacije naročiti enega od dvajsetih električnih Volkswagnovih golfov, za katere ljubljanska občina odplačuje lizing 645 tisoč evrov. Cene tega prevoza naj bi bile določene v mestnem svetu in naj bi bile take, da bodo pokrile stroške. Predstavniki Uberja, ki deluje v več kot 500 mestih po svetu, so na tiskovni konferenci prejšnji teden poudarili, da bo Ljubljana prvo mesto na svetu, kjer bo poleg drugih na voljo tudi storitev, ki se bo v celoti opravljala z električnimi vozili.

Mestna občina Ljubljana bi tako odpravila slabe izkušnje turistov, ki jih nekateri ljubljanski taksisti do cilja vozijo po predolgih poteh. Za Uber pa bi bila to izvrstna trženjska poteza.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Matija Mesić, tiskovni prestavnik, Uber Zagreb

    Kako prihaja Uber

    Uber je zavezan mestom in razvoju pametne urbane mobilnosti. Naša platforma prinaša uporabnikom možnost varnih in zanesljivih prevozov, podjetnikom pa priložnost, da izvajajo prevoze na pregleden, fleksibilen in napreden način. Več

  • Klemen Košak, Mladina

    Kako prihaja Uber

    V 45. številki Mladine je bilo v pismih bralcev objavljeno pismo Matije Mesića, tiskovnega predstavnika podružnice družbe Uber Zagreb, v katerem mi očita, da sem v članku »Kako prihaja Uber« naredil več napak. Te očitke zavračam. Več