Izak Košir

 |  Politika

Sindikalist Štrukelj: Iz koga se norčuje minister Koprivnikar?

Mar slovenska vlada res nima namena spoštovati podpisanih pogodb?

Junijski protest sindikatov javnega sektorja. V ospredju, z dvignjenimi rokami: Dušan Semolič, Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek.

Junijski protest sindikatov javnega sektorja. V ospredju, z dvignjenimi rokami: Dušan Semolič, Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek.
© Borut Krajnc

"Z zlagano trditvijo, da naj bi sindikati vladi hoteli odvzeti pravico predlagati zakone, minister skuša prikriti dejstvo, da slovenska vlada nima namena spoštovati podpisanih pogodb," je svoje javno pismo začel sindikalist Branimir Štrukelj. Ministru očita, da se je zlagal, ko je izjavil: "Sindikati so zahtevali, da vlada pristane na pogoj, da nima možnosti niti predlagati spremembe, brez da sindikati s tem soglašajo." Štrukelj odgovarja, da sindikati javnega sektorja niso nikoli rekli kaj tako absurdnega. "Minister Koprivnikar si je to trditev izmislil, da bi prikril dejstvo, da vlada odstopa od podpisanega zagotovila o soglasju pri temeljnih vprašanjih plačnega sistema, ki ga je dala sindikatom javnega sektorja. Da bi prikril, da slovenska vlada, ki je svoj mandat nastopila z visokoletečimi obljubami o utrjevanju pravne države, o spoštovanju socialnega dialoga, nima namena spoštovati podpisanih pogodb, nam je pripisal zahtevo, ki žali zdravo pamet," poudarja Štrukelj.

Sindikalist navaja, da se je vlada v lanskem dogovoru s sindikati zavezala, da bo o temeljnih vprašanjih plačnega sistema z nami dosegla soglasje: "Nobenih čejev, nobenih »praviloma«! Enoznačno in jasno kot beli dan! Pristala je na soglasje z nami o temeljnih vprašanjih plačnega sistema. In zdaj minister Koprivnikar trdi, da bi bilo ustavno sporno, če bi vlada pristala na to zahtevo. Vlada ni le pristala, ampak se v iztožljivem dogovoru, ki ima naravo kolektivne pogodbe, tudi formalno, s pravnimi posledicami, zavezala k soglasju (!). Ali vlada – pri stotnijah zaposlenih strokovnjakov – lansko leto, ko je z nami podpisovala dogovor, ni vedela, da je taka zaveza lahko ustavno sporna? Kaj naj si mislim o taki vladi? In, mimogrede, kaj bi bilo lahko ustavno spornega, če se vlada svobodno odloči, da bo iskala soglasje o ključnih vprašanjih plačnega sistema s sindikati in o tem s partnerji podpiše pogodbo? Ali vlada meni, da ga je v demokratičnih državah, ki spoštujejo evropsko sprejeta načela socialnega partnerstva, sploh dopustno spreminjati? Morda na Madžarskem, ne pa v državah z demokratično tradicijo."

Branimir Štrukelj za učbeniški primer sprenevedanja ministra Koprivnikarja izpostavi, da vlada ne razume, zakaj sindikalna stran vztraja pri tej zahtevi. Dodaja, da vlada prav tako ne razume, zakaj vztrajajo pri podpisanem zagotovilu vlade, da bo s sindikati dosegla soglasja o spremembah Zakona o sistemu plač. "Človek, ki je na vladni strani vodil pogajanja, na katerih je vlada zavezo sprejela, ki natančno ve, da je bila vladna zaveza za soglasje eden od ključnih razlogov, da smo sindikati, ki smo morali odstopiti od nekaterih bistvenih zahtev, dogovor tudi podpisali, ne razume, zakaj vztrajamo? Če tega ne razume, kaj potem sploh razume?" se sprašuje Štrukelj.

Sindikalist meni, da je minister sprenevedanje nato stopnjeval z izmišljijo, da si vlada želi odpraviti anomalije, a se je "sindikalna stran šele na zadnjih nekaj sestankih pridružila predlogu". Štrukelj pojasnjuje, da ima od 8. julija letos vlada na mizi predlog Konfederacije sindikatov javnega sektorja za odpravo anomalij v skupini J in nekaterih drugih skupinah. "Do danes nam na ta predlog ni odgovorila! Vlada naj bi si želela odpraviti anomalije, do danes ni predlagala nikakršne odprave anomalij, hkrati pa v proračunih za prihodnji dve leti za ta namen ni enega samega evra. Iz koga se minister norčuje?" v pismu za javnost sklene Branimir Štrukelj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.