Izak Košir

18. 11. 2016  |  Mladina 46  |  Družba

Umik oglasov

Bralci imajo na medijske vsebine lahko večji vpliv, kot si morda mislijo

Twitter in Facebook sta postala močno orodje za nagovarjanje javnosti. V negativnem in tudi pozitivnem smislu (primer Lego).

Twitter in Facebook sta postala močno orodje za nagovarjanje javnosti. V negativnem in tudi pozitivnem smislu (primer Lego).
© Twitter

»Prekinili smo dogovor s časnikom Daily Mail in v prihodnosti s tem časopisom ne načrtujemo nikakršnih promocijskih dejavnosti,« se je glasilo sporočilo podjetja Lego, ki že desetletja izdeluje prodajno uspešne igrače v obliki kock. Na Twitterju se je Lego tako odzval na kampanjo Stop Funding Hate (Nehajte financirati sovraštvo), ki je objavila pismo britanskega očeta Boba Jonesa. Ta je potožil, da šestletnemu sinu ne more več kupovati legokock, ker podjetje podpira ksenofobno in homofobno uredniško politiko časopisa Daily Mail, saj prek njega ponuja promocijske pakete svojih igrač.

Daily Mail je objavil članek o britanskih ustavnih sodnikih, ki so presodili, da mora o brexitu odločati tudi parlament. »Skrbi me. Že več let brezplačno delite svoje igrače prek Daily Maila. Vendar se bojim, da tega ne morem več podpirati. Daily Mail podpihuje sovraštvo, ko veča nezaupanje do tujcev, za vse krivi migrante, zdaj pa je na tapeti celo ugleden sodnik, zgolj zato, ker je gej, čeprav je le izrekel zakonito sodbo,« je v javnem pismu, ki se je širilo po družabnih omrežjih, zapisal Bob Jones in dodal, da je bil zanj Lego vedno podjetje, ki je rušilo meje med spoloma in spodbujalo otroke, naj bodo samozavestni in ob pomoči kock zgradijo svoj svet.

»Podjetje, kot je Lego, ne bi smelo podpirati Daily Maila. Počutim se nelagodno, ko bom moral sinu razložiti, da paketa legokock, ki ga vidi na naslovnici časopisa, ne bo dobil. Pojasnil sem mu že, da je časopis, ki ponuja legokocke, tiste vrste medij, ki ljudem laže, kot nekateri njegovi prijatelji v šoli. In tudi on pri svojih šestih letih razume, da je to, kar objavlja Daily Mail, škodljivo,« je še zapisal oče. Njegov poziv je bil uspešen. Lego je sodelovanje s tabloidom prekinil.

Podobno v Sloveniji razmišlja Domen Savič. Pred časom, ko so nekateri mediji nekritično in senzacionalistično povzemali zgodbo o mariborskem ravnatelju, mu je uspelo nekatera velika slovenska podjetja prepričati, da so v nekaterih medijih nehala oglaševati. Ravnatelj je namreč, po vsej verjetnosti tudi zaradi izpostavljenosti v medijih, napravil samomor. Podobno se je zgodilo pred kratkim, ko so mediji širili zgodbo, da naj bi bila neka vzgojiteljica nasilna. Savič je bil tudi v tem primeru uspešen, saj je nekaj oglaševalce iz medijev, ki so to neresnično zgodbo napihovali, umaknilo oglase.

»Mediji, oglaševalci in javnost z add busting akcijami, kot so Stop Funding Hate in Dajmo medije v medije, dokazujejo, da je model samoregulacije medijskih vsebin mrtev. Uporabniki, bralci pa imajo na medijske vsebine lahko več vpliva, kot si morda mislijo. Eden od najmočnejših vzvodov je pritisk na oglaševalce, ki oglašujejo v medijih, javno pozivanje, naj se opredelijo do njihovega poročanja. Nedavni primer Lega dokazuje, da so podjetja, ki oglašujejo v medijih, za takšne pozive dovzetna in imajo razmeroma kratek odzivni čas,« pravi Savič.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.