Darja Kocbek

22. 11. 2016  |  Svet

Neenakost ne pozna meja

Administraciji demokratov Billa Clintona in Baracka Obame sta sprejeli liberalizacijo trga, ki so ju uvedle administracije republikancev Ronalda Reagana in obeh Bushev. Tragedija je, da bo Trumpov program neenakost zgolj okrepil. Neenakost pa se vedno bolj kaže tudi na področju kulture, saj denimo izdaje nekaterih glasbenih albumov in vstopnice za koncerte dosegajo vrtoglave zneske, ki si jih lahko privoščijo le bogati. 

© Tomaž Lavrič

Zmaga Donalda Trumpa na volitvah za predsednika ZDA je v prvi vrsti posledica velike neenakosti, ki je v ZDA nastala v zadnjih desetletjih, in nesposobnosti vlad, da bi ta problem rešile. Administraciji demokratov Billa Clintona in Baracka Obame sta sprejeli liberalizacijo trga, ki so ju uvedle administracije republikancev Ronalda Reagana in obeh Bushev. V določenih primerih sta sama uvedla še hujše ukrepe, kot je deregulacija finančnega sektorja, ki jo je uvedel Clinton. Pri ljudeh je tako prevladalo prepričanje, da so Clintoni preveč povezani s finančnim središčem Wall Street, hkrati pa se mediji, ki podpirajo demokrate, niso bili sposobni naučiti lekcij od podpore Bernardu Sandersu, ki je bil v demokratski stranki protikandidat Hillary Clinton za kandidata stranke za predsednika ZDA.

Ekonomist Thomas Piketty v Guardianu nadalje razlaga, da je za Hillary Clinton glasovalo več volivcev kot za Donalda Trumpa, toda udeležba mladih in volivcev iz najnižjih dohodkovnih razredov je bila prenizka, da bi lahko zmagala v ključnih državah. Tragedija je, da bo Trumpov program samo okrepil neenakost. Ukiniti namerava zdravstveno zavarovanje, ki ga je v korist najslabše plačanih delavcev uvedla administracija Baracka Obame, ter z znižanjem davkov na dobičke korporacij spremeniti državo v fiskalni dumping po zgledu Evrope, čemur so se ZDA do zdaj upirale.

Glavna lekcija Trumpove zmage za Evropo in svet je, da je nujno treba spremeniti globalizacijo. Glavna izziva sodobnega časa sta povečevanje neenakosti in globalno segrevanje ozračja, zaradi tega je treba uveljaviti mednarodne dogovore za zmanjšanje teh problemov in zagotovitev poštenega in enakomernega razvoja. Glavni cilj mednarodnih sporazumov ne sme več biti liberalizacija trgovine, navaja Thomas Piketty.

Ne sme več biti podpisov mednarodnih sporazumov, ki znižujejo carine in druge ovire brez vključitve ustreznih zavezujočih ukrepov za boj proti fiskalnemu in podnebnemu dumpingu. Tovrstni sporazumi morajo vsebovati tako skupne minimalne osnove za obdavčitev podjetij kot cilje za znižanje izpustov toplogrednih plinov, katerih uresničevanje je mogoče preverjati in nedoseganje kaznovati. To bi moral biti razlog za zavrnitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Kanado Ceta.

Sprememba politike obdavčevanja dobičkov podjetij bi pomenila popolni obrat za Evropo, ki je bila vzpostavljena kot območje svobodne trgovine brez skupne fiskalne politike. Ta sprememba je po oceni Pikettyja ključna. Čas je tudi za spremembo razprav o globalizaciji. Trgovina je dobra, a pošten in trajnostni razvoj potrebuje tudi javne storitve, infrastrukturo, zdravstvene in izobraževalne sisteme, ki pa potrebujejo pošten davčni sistem. Če omenjenih sprememb ne bomo izvedli, bo Trumpizem prevladal, svari Thomas Piketty.

John Harris prav tako v Guadrianu opozarja, da tudi cene albumov popularne glasbe vse bolj odražajo neenakost, saj si jih lahko privoščijo le še bogati. Nova zbirka (box set) pesmi skupine Pink Floyd iz zgodnjega obdobja ustvarjanja 1965-1972, ki bi ga želel imeti vsak ljubitelj njihove glasbe, recimo stane 375,99 funta.

Prvi album skupine The Who My Generation bo zdaj kot izdaja de luxe na prodaj za 90 funtov, izbor šestih albumov s pesmimi Eltona Johna pa v eni od trgovskih verig stane 225 funtov. To so klasike, sedanjim izvajalcem pa sploh ni treba več čakati, ali bodo njihove pesmi in albumi postali evergreeni, saj sta že takoj ob izdaji je voljo tudi de luxe in zbirateljska različica. 

Prepada med revnimi in bogatimi ne odražajo le cene albumov, ampak tudi vstopnice za festivale in koncerte. Povsod so na voljo standardne in super drage. Za koncert skupine Stone Roses na stadionu Wembley v Londonu je mogoče dobiti običajno vstopnico za 35 do 65 funtov ali pa razkošni paket za 359 funtov brez davka na dodano vrednost.

Kanadski pevec in raper Drake na primer računa 1000 dolarjev vsakomur, ki ga na kratko pozdravi in profesionalni fotograf ta pozdrav ovekoveči na fotografiji. Nov paket pevke Beyonce Beyfirst stane 1505 dolarjev, a kdor ga kupi je ne bo osebno srečal, saj »sprejem pred koncertom« ne vključuje njene udeležbe. Kako grozno je kot kapitalizem in kulturo neenakosti gledati tisto, kar je bila včasih glasba množic, pravi John Harris.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.