Urša Marn 

 |  Politika

Najemnine v zadružnih stanovanjih tudi za tretjino nižje od tržnih  

V številnih evropskih državah, zlasti v Švici, Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem, so stanovanjske zadruge poleg javnih stanovanjskih skladov glavne pobudnice neprofitne stanovanjske preskrbe.

Celovški dvori

Celovški dvori
© Mladina

Slovenija je ena od treh držav v Evropi (poleg Italije in Malte) z največjim deležem mladih, ki živijo pri starših. Večina stanovanj v Sloveniji je lastniških, najemniški trg je skromen, tržne najemnine so visoke, najem pa negotov. A rešitev obstaja: stanovanjske zadruge. V številnih evropskih državah, zlasti v Švici, Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem, so stanovanjske zadruge poleg javnih stanovanjskih skladov glavne pobudnice neprofitne stanovanjske preskrbe. Švica ima na tem področju že več kot stoletno tradicijo. »Stanovanjske zadruge so utemeljene na zasebni pobudi, a so usmerjene neprofitno. To ne pomeni neekonomičnega obnašanja, pač pa odpovedovanje profitu,« pravi sociologinja dr. Srna Mandić. Prav ta naravnanost omogoča, da so najemnine v zadružnih stanovanjih tudi za tretjino nižje od tržnih. Slovenija je nekoč že imela stanovanjske zadruge, prve so bile ustanovljene na začetku 20. stoletja (Dom in stan, Hera), še več jih je nastalo po drugi svetovni vojni. Večinoma so bile lastniške, ni pa to edini mogoči model.

Več v članku Z zadružništvom do stanovanja

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.