»Kitajska prevara«

Leto 2015 je bilo z vidika povprečnih svetovnih temperatur najtoplejše, odkar opravljajo meritve. Leto 2016 bo, kot vse kaže, še toplejše.

Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije so letošnje temperature v povprečju za 1,2 stopinje Celzija višje v primerjavi s tistimi v predindustrijskem obdobju. Na nekaterih hladnejših območjih je rast veliko večja od povprečja. V delih arktične Rusije so bile letošnje temperature od 6 do 7 stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Na številnih arktičnih in subarktičnih območjih so bile vsaj 3 stopinje nad povprečjem.

Jesen je prinesla nove ekstreme. Kot je prejšnji teden pisal časnik Guardian, ameriški in danski znanstveniki osupli spremljajo najnovejše meritve temperatur v Arktičnem oceanu. Temperature zraka so segle tudi 20 stopinj nad dolgoletno povprečje za ta letni čas. To zelo upočasnjuje zamrzovanje morja. Območje, prekrito z ledom, je bilo oktobra najmanjše v zgodovini meritev za ta letni čas.

To se dogaja v času, ko se Združenim državam Amerike zaradi izvolitve Donalda Trumpa za predsednika obeta radikalna sprememba v podnebni politiki. Trump namreč o tem, da je za podnebne spremembe kriv človek, milo rečeno dvomi. Znan je njegov zapis na Twitterju izpred nekaj let, češ da so si globalno segrevanje izmislili Kitajci, da bi ameriška industrija postala nekonkurenčna. Na predvolilnih zborovanjih je obljubljal odstop od pariškega podnebnega dogovora, odpravo financiranja podnebnih programov Združenih narodov in odpravo državnih omejitev za izkoriščanje fosilnih goriv, češ da uničujejo delovna mesta.

Za vodjo ekipe, ki bo prevzela posle v zvezni Agenciji za varstvo okolja (EPA), je imenoval znanega sovražnika okoljevarstvenikov Myrona Ebella, ki sicer ne zanika, da je človek povzročitelj podnebnih sprememb, vendar je prepričan, da so te pravzaprav koristne in da nujno ukrepanje ni potrebno.

Eden od Trumpovih svetovalcev Bob Walker je za Guardian napovedal opustitev financiranja programa za spremljanje podnebja pri vesoljski agenciji NASA in preusmeritev sredstev v raziskovanje vesolja. Klimatologi bi utegnili ostati brez pomembnega vira satelitskih podatkov.

Odstop od pariškega sporazuma, če se bo Trump zanj dejansko odločil, sicer z ameriške strani ne bo nič novega. Tudi kjotski protokol so ZDA podpisale, a nikoli ratificirale, ker naj bi ogrožal konkurenčnost ameriškega gospodarstva.

Prav mogoče je, da se podnebna politika Donalda Trumpa ne bo odrazila v višjih izpustih toplogrednih plinov. V ZDA zadnja leta opažajo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, a ne zaradi omejevalne politike, pač pa zaradi pospešenega črpanja zemeljskega plina, pridobljenega s hidravličnim drobljenjem. Plin je tako poceni, da so plinske termoelektrarne postale donosnejše od tistih na premog. In Trump v izkoriščanje nahajališč plina ne namerava posegati. Kvečjemu ga namerava spodbujati.

Utegne pa sprememba v ameriški podnebni politiki zamajati težko prigarano globalno soglasje o nujnosti skupnega ukrepanja. Časnik Financial Times je sicer nedavno citiral besede neimenovanega kitajskega podnebnega pogajalca, ki je zatrdil, da kakršne koli ameriške poteze ne bodo vplivale na njihove načrte za »ozelenitev« gospodarstva.