Klemen Košak

16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Družba

Izgubil delo v knjižnici, ker je urejal knjigo

"Škodljivo delo"?

Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec na predstaviti  stripa Meksikajnarji 5.

Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec na predstaviti stripa Meksikajnarji 5.
© Anže Buh

Pred dobrim mesecem dni je bil v Mladini objavljen prispevek striparja Zorana Smiljanića o razstavi v avstrijskem glavnem mestu, na kateri sta bila predstavljena stripa Meksikajnarji ter Alma M. Karlin, svetovljanka iz province. Pri obeh stripih, ki ste ju lahko brali tudi v Mladini, je kot scenarist sodeloval Marijan Pušavec. Prvega je naredil skupaj s Smiljanićem, drugega z Jakobom Klemenčičem. V članku o razstavi je Smiljanić, kot je napovedal, »malo zašel s poti«. Zapisal je, da je Pušavčev aktualni projekt knjiga Dvoje življenj – en cilj, ki je biografski prikaz Thee Schreiber Gammelin, slikarke in dolgoletne prijateljice Alme M. Karlin. »Namesto podpore zaradi ukvarjanja s tem projektom ga je doletela odpoved delovnega razmerja. Neverjetno, a resnično: za tisto, kar v tujini cenijo in prepoznavajo kot dragocen prispevek h kulturi, te doma gladko zabrišejo iz službe!« se je jezil Smiljanić.

Pušavec je v osrednji celjski knjižnici delal dvajset let, do dvajsetega julija letos, ko je prejel izredno odpoved. Direktorica knjižnice Polona Rifelj zatrjuje, da službe v domoznanskem oddelku ni izgubil zato, ker bi se ukvarjal s tem projektom, ampak ker je to počel med službenim časom in brez pisnega dovoljenja. Poleg tega izpostavlja, da je imel Pušavec za delo na biografiji sklenjeno avtorsko pogodbo z izdajateljem, Mohorjevo družbo, in da je to njegovo delo konkurenčno dejavnosti knjižnice, v kateri je bil zaposlen. »Podana je bila izredna odpoved zaradi škodovanja delodajalcu in kršitve konkurenčne prepovedi,« je sporočila. Direktorica priznava, da se Pušavec s proučevanjem življenja Alme Karlin in Thee Schreiber ukvarja že vrsto let ter da o tem pričajo izdane publikacije, članki in recenzije. Priznava tudi, da se je z Mohorjevo družbo novembra 2015 ustno dogovorila, da bo knjižnica sodelovala pri izdaji biografije in da bo »s strani knjižnice z Mohorjevo družbo sodeloval Marijan Pušavec«. To se je nato res zgodilo, saj je Pušavec besedilo lektoriral, opravil redaktorske naloge, ga opremil s fotografijami, napisal spremno besedo. Ker naj ne bi bilo mogoče vsega opraviti med službenim časom, se je z založbo dogovoril še za skromen avtorski honorar. Direktorica pa poudarja, da ustni dogovor knjižnice z založbo glede te knjige ni bil nikoli formaliziran, kar pomeni, da Pušavec dela na biografiji ne bi smel opravljati med službenim časom.

Pušavec trdi, da je bil prepričan, da bosta knjižnica in založba poskrbeli za formalno opredelitev sodelovanja. A tudi če v tem delu nima prav, se zdi, da je direktoričina kazen nesorazmerna s tistim, kar mu očita. Projekt je pomemben tako za lokalno okolje kot v širšem kulturnem kontekstu, izguba službe brez odpravnine pa pomeni močno breme za Pušavčevo družino. Poleg tega so nenavadne tudi direktoričine navedbe, da so za njegovo »škodovanje« izvedeli šele poleti. Z delom na biografiji je namreč začel že januarja.

Primer se bo razpletel na sodišču, Pušavčevi podporniki pa lahko že zdaj prek spletne peticije izrazijo nestrinjanje z »neprimernim odpustom«. Že zdaj lahko tudi preberejo knjigo, zaradi katere je spor nastal. Izšla je v torek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.