23. 12. 2016 | Mladina 51 | Komentar
Laži mi
Da bi se rešila občutka krivde, sem nas prijavila za sodelovanje pri projektu Božiček za en dan. Raje bi videla, če bi bil dedek Mraz za en dan, ampak pustimo formalnosti.
Delavec v rdečem prahu v tovarni božičnih okraskov v kitajskem mestu Yiwu
© Profimedia
Ob enajstih pokličem varuško in ji povem, da se že vozim z vaje v Novi Gorici. Pravi, da je imela težave z najinim šestletnim sinom, jokal je pred spanjem, češ da je to najslabši dan v njegovem življenju. Miklavž mu ni prinesel nobenega darila, mlajšemu bratu pa je prinesel dve, eno na fizioterapiji in drugo na telovadbi za majhne otroke. Večjih otrok v gimnastični telovadnici ni obiskal. Kateri dan je sploh danes, poleg tega, da je dva dni pred premiero? A je že Miklavž? Pa komu pade na um, da najame umetnega Miklavža samo za eno nadstropje športnega centra? Kako se je to zgodilo? Imela sem pripravljena darilca za oba. Spomnim se, da sem jih za konec tedna dala možu, da bi jih izročil varuški, preden bi šel na koncert. Nič ji ni dal. Pozabil je. Darilca so ostala skrita v shrambi. V naši družini je konec novembra in ves december logistični kaos. Mož, glasbenik, zabava ljudi na novoletnih koncertih, jaz pa besno končujem že kakšno predstavo, ki se bo igrala v abonmaju pred novim letom. Najina otroka, tako kot otroci igralcev, kuharjev, trgovcev in drugih odgovornih za čarobnost decembra, pogosto okrašujeta smreke, gledata lučke, pečeta piškote, rišeta-pišeta pisma dedku Mrazu z različnimi starimi starši in varuškami. Vozim se po mokri avtocesti in histeriziram: pozabila sem na Miklavža, sem najslabša mama na svetu. Ustavim se na prvi črpalki in v napadu slabe vesti kupim kup precenjenih sladkarij. Doma splezam v skrite kotičke shrambe in najdem pozabljeno Miklavževo darilo. Polnoč je že mimo, ko zbudim sina, in prvo, kar mi še napol v spanju reče, je, da je Miklavž pozabil nanj. Zaboli me zaradi slabe vesti. Natvezem mu zgodbico, kako je Miklavž zamešal in je darilo prinesel v Novo Gorico, ker je mislil, da je on na vaji z mano. Ne morem presoditi, ali mi verjame ali ne, preveč je zaspan. Pogleda v vrečko, najde batmansko superorodje, ki si ga je tako želel, ga da pod blazino in omaga. Zmešana sem, zbudila sem otroka sredi noči, da mu lažem. Kako mi bo sploh še kdaj verjel?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.