Privatizacija duševnega zdravja
V Sloveniji imamo tri klinične psihologe na sto tisoč prebivalcev, kar je najmanj v EU. Hkrati pa imamo množico samooklicanih psihoterapevtov, ki izvajajo strokovno vprašljive terapije. Duševno zdravje naroda še nikoli ni bilo tako ogroženo.
Dr. Sana Čoderl Dobnik, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije, Psihiatrična bolnišnica Begunje: »Takoj ko odpreš vrata kvazistrokovnjakom, odvzameš verodostojnost vsej psihoterapevtski stroki in razvrednotiš njen pomen.«
© Borut Krajnc
Na mrzel decembrski dan je staršem rekla, da se bo vrgla iz osmega nadstropja bloka. Stara je bila deset let. Ali misli resno? Starši niso želeli tvegati. Šli so v zdravstveni dom, kjer so dobili napotnico in seznam kliničnih psihologov s koncesijo na območju Ljubljane, specializiranih za obravnavo otrok. Začeli so klicati. Čakalna doba pri prvem: eno leto. Pri drugem: devet mesecev. Pri tretjem: štirinajst mesecev. In tako do konca seznama. Nikjer čakalna doba ni bila krajša od pol leta. Edini nasvet, ki so ga obupani starši dobili po telefonu, je bil: »Pogovorite se z otrokom. Če se bo izkazalo, da še vedno potrebuje strokovno pomoč, pokličite znova.«