Privatizacija duševnega zdravja

Prispevek o psihoterapevtski dejavnosti je odprl veliko relevantnih vprašanj o stroki, v kateri trenutno v Sloveniji velja zakon iznajdljivejšega in čim bolj neoliberalno usmerjenega posameznika, ker - kot so kolegi lepo razložili - manjkajo sprejeti in z vseh strani upoštevani kriteriji za formiranje psihoterapevta, upoštevanje evalvacijskih meril za posamezne psihoterapevtske šole in predvsem ustrezen ter strokoven nadzor nad dogajanjem. Tako poleg visoko educiranih in kvalitetnih psihoterapevtov (ki jih je žal veliko premalo za potrebe ljudi v stiski) cveti šarlatanstvo, v katerem so odprte možnosti za izkoriščanje stiske in trenutne sugestibilnosti ljudi s problemi, ob tem pa se množijo »šole«, ki ne ponujajo pomoči, pač pa direktivne nasvete, ki izhajajo bolj iz terapevtovih stališč in prepričanj, kot iz klienta ali strokovne utemeljenosti.

Kratko in jedrnato - kaj potrebujemo v Sloveniji za ureditev psihoterapevtskega področja: 1. natančno izdelan kurikulum izobraževanja za psihoterapevte potrjenih usmeritev; 2. neodvisno strokovno organizacijo, ki bo po strokovni plati združevala in nadzirala dejavnost; 3. supervizijo – redno, strokovno in obvezno; 4. licence, ki jih bo podeljevala neodvisna (visoko etična) nevtralna strokovna organizacija.

Verjetno je za vse to potreben zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki je bil v različnih variantah že ponujen in čaka na sprejetje, vendar je očitno, da mnogo različnim subjektom ali skupinam ne ustreza, da bi bil sprejet, zato ga zdaj eni, zdaj drugi blokirajo, kar omogoča še naprej razcvet nenadziranega trga (t.i.) psihoterapevtske dejavnosti. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.