Privatizacija duševnega zdravja

Na področju duševnega zdravja v Sloveniji že nekaj let spremljamo skokovit porast števila zasebnih in javnih izobraževalnih ustanov, ki oglašujejo, da študente usposabljajo za delo z ljudmi z duševnimi motnjami, dejansko pa izobražujejo za v Sloveniji neobstoječe poklice, ki so v javnem sektorju nezaposljivi. O tem med drugim govori odličen članek novinarke Urše Marn, ki je v svojem poglobljenem prispevku z naslovom Privatizacija duševnega zdravja očitno dregnila v osje gnezdo, vsaj po odzivih v Pismih bralcev sodeč. Komentarje dr. Metke Kuhar in gospoda Tomaža Flajsa razumemo kot nadaljevanje pritiska, da se diplomantom privatnih univerz in različnih novih, tudi izrednih študijev odprejo vrata zdravstva, šolstva in socialnega varstva ter s tem dostop do financiranja iz javnih sredstev. Korektno bi bilo, da bi oba, dr. Metka Kuhar, komunikologinja, ter gospod Tomaž Flajs, profesor francoščine in angleščine, v začetku svojih predstavitev razkrila svojo povezanost z zasebno Univerzo Sigmunda Freuda. Povedno je tudi to, da oba kot primer zgledne regulacije področja psihoterapije navajata Avstrijo, od koder izhaja omenjena univerza in spregledata dejstvo, da je avstrijski model ureditve področja psihoterapije v evropskem prostoru izjema, ne pa pravilo zgledne regulacije.