Klemen Košak

31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Družba

Prezrti delavci

Protest v Planici

Koliko so plačani delavci, ki v času planiške norije delajo tudi po 12 ur na dan?

Koliko so plačani delavci, ki v času planiške norije delajo tudi po 12 ur na dan?
© Saša Despot

Marčni finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih v Planici je za medije tudi vsakoletna priložnost, da postavljajo vprašanja, kaj bi lahko iz športa prenesli v druga področja družbe. Da letos te razprave ne bi vodile samo do pomena motivacije in trdega dela za osebni in nacionalni uspeh, je poskušal poskrbeti sindikat delavcev v gostinstvu in turizmu. Njegovi člani, prepoznavni po enotnih kapah, so z deljenjem letakov med množično obiskano sobotno tekmo opozarjali, da slovenski turizem in gostinstvo v zadnjih letih beležita rekorde, a se to delavcem ne pozna, saj delajo dolge urnike za nizke plače. »Nismo želeli protestirati tako, da bi zmotili planiški praznik,« pravi generalna sekretarka sindikata Karmen Leban, »ampak zgolj opozoriti, da so prezrti tisti, ki skrbijo za zadovoljstvo gostov in prihodke lastnikov podjetij«. Pojasnjuje, da na dogodkih, kot je planiški, gostinski in turistični delavci delajo po 12 ur na dan, brez odmora in počitka. Podobno je tudi vse ostale tedne v letu.

Karmen Leban razlaga, da delodajalci storitve tržijo pod ceno, delavce preveč obremenijo in jih premalo plačajo ter ustvarjajo vedno večje prihodke. Zahteve sindikatov po povečanju plač pa ignorirajo. »Pravijo, da imajo iz preteklih let ogromne dolgove, in nam grozijo, da bodo pripeljali avtobuse delavcev iz Bosne in Hercegovine in Srbije,« pravi in dodaja, da si pravzaprav želijo uresničitev »groženj« delodajalcev, saj je pomanjkanje delavcev velika težava. Zaradi tega so namreč delavci v gostinstvu in turizmu po ocenah sindikata opravili več kot pol milijona presežnih ur. »Poznam ljudi, ki v sezoni naredijo 800 ur viška,« nam je povedala pred časom. Včasih so delavci med turistično sezono delali več, vmes pa manj. Zdaj zunaj sezone delajo običajen delovnik.

Drug velik problem so zelo nizke plače. Najnižje mesečne plače kuharjev in natakarjev so 639 evrov bruto mesečno, kar pomeni tudi, da veliko opravljenih ur prinaša le malo višjo plačo. Karmen Leban pojasnjuje, da je do tega privedla degradacija poklicev v dejavnostih, ki jih pokriva. Namesto zvišanja plač naj bi delodajalci posegali po študentskih in migrantskih delavcih. Pomaga jim tudi država, ki je uvedla štipendije za deficitarne poklice, s katerimi želi povečati nabor kandidatov za delovna mesta, ki so neprivlačna zaradi nizkih plač in izčrpavajočih delovnih razmer.

Te težave niso omejene na delavce v gostinstvu in turizmu. Slovenija je prva v Evropski uniji po deležu delavcev, ki prejemajo minimalno plačo ali malo več. Inšpektorji za delo pa so pred kratkim opozorili, da se med kršitvami delavskih pravic najhitreje širijo tiste, ki so povezane z delovnim časom, odmori in počitki. Leta 2008 so jih inšpektorji odkrili 615, predlani pa že 1108. Po neuradnih podatkih inšpektorata se je trend nadaljeval tudi lani. »Največji problem v zadnjih dveh letih je, da delodajalci delavce silijo, da morajo delati preveč,« je decembra v državnem zboru povedala glavna delovna inšpektorica Nataša Trček.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.