Okus prihodnosti

Ob rojstvu poskrbijo za zdravje že v porodnišnici, starost se konča navadno tudi med zdravniki, ves vmesni čas naj bi bilo naše zdravje odvisno od zdravega načina življenja. Toda, vprašajmo se, kako naj živimo zdravo med vsemi strupi na tem svetu?

Zdrava hrana naj bi bila najbolj trdna podlaga za zdravje, zato lahko začnemo dan že z medom na kruhu za zajtrk. Ob tem nas lahko že zaskrbi, če vemo, da je v naši državi 1. 400 čebeljih panjev, v letu 2015 pa so kmetje porabili 1. 047 ton pesticidov za uničevanje škodljivcev, vendar ob tem pomorijo tudi številne čebele, strupi pa se zalezejo tudi v med in v žito za kruh. Pri pridelavi hrane porabijo na naših poljih 136. 000 ton umetnih gnojil, da o politi gnojevki z vsemi primesmi na kraških poljih niti ne govorimo, vendar se vse polito pretoči v talnico in izvirno vodo za pitje, nato taka voda polni potoke, reke in jezera ter strupi ribe in še drugi vodni živelj. Vse odplake s strupi in plastiko končajo v morjih, kar pokonča tudi živali, ali se vsaj zaleze v ribe in druga bitja, ki so hrana za milijardo ljudi. Pri vzreji živali za hrano porabijo pri nas 4 tone antibiotikov, v Španiji pa celo 2. 200 ton, saj jih dodajajo krmi preventivno tudi zdravim živalim. Po prehranski verigi jih dobimo vsak dan tudi na krožnike, zato antibiotiki niso več učinkoviti pri zdravljenju ljudi. Če še s tem ni dovolj primesi k hrani, dobimo s kislim dežjem iz zahodnih držav še dodatne začimbe, ki jih vsrka vse živo na naši zemlji. Ob vsem tem se pa vrači in učenjaki javno prerekajo o mleku v prehrani, saj eni trdijo, da je kravje mleko dobro samo za teličke, za druge pa je mleko zdravo od zibke do groba. Z državnim programom za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj so samo v zadnjem letu odkrili 12. 400 novih primerov raka na debelem črevesu in danki. Torej si bolezni sami kupujemo s hrano, ki začne pospešeno rast s kemičnimi zvarki na poljih, po jedi konča pa v našem debelem črevesu in danki.

Pri razpravah o tobačnem zakonu smo izvedeli, da je tobak najbolj smrtonosni izdelek, saj zaradi kajenja pri nas umre od 12 do 14 ljudi na dan, vendar ostaja ta strup v prosti prodaji. Za vsako smrt v prometu ugotavljajo krivca in mu sodijo, morilci s tobakom pa ne zanimajo tožilcev, sodnikov in ne »žalujočih ostalih«. Na zavojčkih cigaret so grozeči napisi, da tobak ubija, da kajenje maši žile in povzroča srčni infarkt in možgansko kap … Tožilci in sodniki se ob tem ne morejo opredeliti do morilskega tobaka, ker gre lahko za umore iz koristoljubja, lahko pa tudi za samomore zaradi nesrečne ljubezni do tobaka. Lobisti tobačnih multinacionalk se ob teh dvomih samo režijo ob dejstvu, da veliko ljudi res vsak dan umre od kajenja, vendar jih veliko vse življenje zelo dobro živi od tobaka.