Zoperstavimo se napadu na Metelkovo

Mestna občina Ljubljana (MOL) se je odločila za prodajo zemljišča, na katerem trenutno stoji Hostel Celica. S tem so se odločili tudi za radikalno spremembo svojega razmerja do celotnega območja Metelkove. Ta poteza v sicer nikoli enostavno razmerje med MOL in AKC Metelkova mesto – slednji je svetovno priznan kulturni, urbanistični in socialni primer dobre prakse - vnaša oblastniški diktat. Zadnje namere MOL uporabnike in uporabnice AKC Metelkova mesto obvezujejo, da javno in jasno sporočimo: kapital in MOL, roke stran od Metelkove!

Poskus razbijanja in odprodaje območja Metelkove je zgolj simptom širšega problema načrtnega preurejanja mestnega središča po okusu turističnega in nepremičninskega kapitala. Ljubljana je trenutno sredi prehoda v drugo fazo gentrifikacije mesta. Ta sovpada z razmahom novega investicijskega cikla v državi, ki ga je omogočilo reševanje bank z denarjem davkoplačevalcev, profiti tega procesa pa bodo romali v zasebne žepe. Gradbišča so se iz ožjega središča mesta, kjer so ostale le še zloščene kulise za turiste, lokali brez lokalcev ter nepregledna goščava hotel(čk)ov in AirBnB obratov, premaknila v sosesko Tabor in se s slepo željo po »olepšavi« dotaknila tudi Metelkove.

MOL se je lani v sklopu tega procesa spravil nad Avtonomno tovarno Rog, najprej z varnostniki in gradbeno mehanizacijo, nato pa tudi s sodnimi procesi proti tamkajšnjim uporabnikom in uporabnicam, ki še vedno trajajo. Avtonomne kulturne cone Metelkova mesto se lokalne oblasti skozi vseh 24 let njenega obstoja lotevajo drugače. Na eni strani se država pritisku v obliki inšpekcij in policijskih napadov nikoli ni zares odpovedala. Na drugi strani pa že dolgo poteka lokalna politika rekuperacije, ki je pod pretvezo podpore in tolerance Metelkovo zaradi njene „alter podobe“ in kvalitetnih oblik družbenosti, ki jih razvija, promovirala kot turistični produkt par excellence, pri čemer vizije uporabnikov in uporabnic niso imele prav nobene veljave. Mnogi so dejstvo, da je MOL Metelkovo vgradil v blagovno znamko Ljubljana, napačno razumeli kot diskretno napoved, da se od MOL ne rabimo več bati sovražnih potez. Danes je z napovedanim drobljenjem in začetkom odprodaje Metelkove dokončno postalo jasno, da zadeva ni takšna.

Zajedanje komercialne dejavnosti na obronke avtonomnega prostora je že pred leti ustvarilo apetite, ki poganjajo današnjo prodajo najboljšemu ponudniku. Z vso treznostjo moramo ugotoviti, da je ravno Celica s svojo specifično trajektorijo in odnosom do avtonomije na Metelkovi tisti dejavnik, ki je odločilno prispeval k procesu, spričo katerega njenim ustvarjalcem sedaj grozi, da bodo v imenu še višjega profita izrinjeni. Iskreno zato priznajmo: Hostel Celica je dejansko zrasel iz bogatih metelkovskih kreativnih tal, s svojim entuziazmom, idejami in delom so jo zgradili Metelkovke in Metelkovci. Toda že pred vzpostavitvijo hostla so se poti razšle, stavba je bila v nejasnih okoliščinah predana v upravljanje koruptivnega kapitala Študentske organizacije Univerze v Ljubljani - v navezi z MOL - in vse odtlej je Celica delovala kot profitni obrat in agent gentrifikacije mesta, ne samo Metelkove. Na račun navidezne in vedno nelagodne akomodacije s skupnostjo in prostorom AKC Metelkova mesto ter na račun sosedstva se je hostel vpisal v svetovne turistične vodnike kot ključna ljubljanska atrakcija. Vse večje trume turistov, ki si še pred nekaj leti niso upale niti pokukati čez prag avtonomne cone, se zdaj dnevno valijo čeznjo in množično fotografirajo primerke domačinov med njihovim vsakodnevnim ustvarjanjem ter vnašajo nemir v skupnost. Četudi so jo v mnogočem naredili ljudje, ki so (bili) Metelkovci, je današnja Celica po cilju, načinu delovanja in vrednotah daleč od AKC Metelkova mesto.

AKC Metelkova mesto razume napovedano prodajo kosa zemljišča na Metelkovi kot začetek sovražnega prevzema celotnega območja, vključno s prostori in dejavnostmi avtonomnega kulturnega centra. Nič skupnega nimamo z bitko med obstoječim upravljavcem in morebitnim bodočim. Kar se nas tiče, MOL z velikim zamahom odpira vrata uničenju avtonomnega centra, saj se investitorski apetiti zagotovo ne bodo končali pri eni zgradbi in eni parceli. Prodaja Celice bo kot model evikcije mestnim oblastem prišel nadvse prav tudi pri vseh drugih zgradbah na Metelkovi, ki jih ima prav tako v lasti MOL. V tej luči se iz poskusa prodaje zemljišča Celice lahko naučimo tudi to, da imajo lahko preko svoje prakse ne glede na izpričane namene in motivacije podporno vlogo v procesih spodkopavanja metelkovske avtonomije tudi tisti, ki se sicer umeščajo znotraj njenega širokega polja. V nekaj potezah, ki se lahko zgodijo precej hitreje, kakor si to marsikdo misli, bo uničen eden najpomembnejših socialnih in kulturnih centrov v regiji, ki je v ponos in užitek nepredstavljivi množici glasbenikov, kulturnikov, somišljenikov, drugače mislečih, umetnikov, alternativcev in nenazadnje tudi popotnikov.

Ne glede na vse ravni in akterje, je osnovna resnica situacije jasna: Mestna občina Ljubljana se z drobljenjem in odprodajo območja Metelkove odpoveduje principom javnega, skupnostnega in družbenega prostora ter jih nadomešča s strahovlado zasebne lastnine in njenih varnostnih služb. Tega ne moremo, ne smemo in ne nameravamo dopustiti tako na Metelkovi kot v Rogu, širše v četrti Tabor in v mestu nasploh. Zato terjamo prostore Celice nazaj v skupnostno upravljanje, nazaj v roke tistih, ki so jo pred davnimi leti obranili pred uničevalno slo tedanjih oblastnikov, nazaj v roke tistih, ki so s svojim dolgoletnim angažmajem dokazali, da jih pri delovanju vodi dolgoročen interes skupnosti, ne pa kratkoročne profitne agende.