(Združena) Levica

Spoštovana ga. Spomenka Hribar, glede na to, da ste se lotili novinarja Petra Petrovčiča v zvezi s stranko Levica, se na vaše nedobronamerno pisanje, polno spreobrnjenih resnic, moram odzvati. Pravite, da ste poznavalka dogajanja v (ZL)DSD. Čudi me, da se na novinarjeve morebitne napačne navedbe ni odzval mag. Franc Žnidaršič, predsednik (ZL)DSD, saj bolje kot on te stranke najbrž ne pozna nihče. Vendar pa volilci poznajo taktično pisanje, ko mora Franc za lep izgled sebe in svoje stranke prositi pisateljico Spomenko Hribar. Ga. Hribar, naj najprej ugotovim, da vas kljub moji dolgoletni funkciji predsednika Sveta stranke (ZL)DSD, v stranki nisem nikoli uspel srečati. Od kod torej to vaše poznavanje, naj presodijo volilci sami. O frakciji DSD (takrat okrog 25 članov), ki sem jo vodil po tistem, ko je Franc Žnidaršič v tajnosti preimenoval stranko DSD v ZL-DSD in nas na seji sveta stranke v Trbovljah 9. aprila 2016 postavil pred izvršeno dejstvo, sem podrobno pisal takoj po združitvi v Levico v prispevku »Nismo se strinjali z razdiralno politiko« (Dnevnik, 8. julij 2017). Frančevega odgovora nisem dobil. Kot tokrat, se je tudi takrat odzval nekdo drug.

Naj ponovim, da smo imeli lanskega 24. junija združitveni kongres, na katerem so se v novo stranko združili TRS, IDS in frakcija DSD, ter še nekaj civilnodružbenih gibanj iz tako imenovane 4. skupine, zlasti pa številni novi pristopniki. Zunaj nove združene stranke je namenoma ostal Franc ter samozvani vodje tako imenovane 4. skupine, ki sedaj skupaj izigravajo kvazi povezovanje na levi z edinim ciljem – razdrobiti volilno telo ter ošibiti Levico. Prilastitev imena je Franc izvedel v dogovoru z njimi, v zameno za financiranje projektov (kako, ostaja odprto, saj 4. skupina ni razpolagala z enotnim TRR), in s tem prekršil dogovore ter sam koalicijski sporazum Združene levice.

Franc je poznal, kaj pomeni miniranje, ko je nekoč na Svetu DSD razložil: »Ker se s predsednikom DeSUS nisva razumela, sem hotel prevzeti stranko. Sklical sem vse predsednike odborov, ti so prišli v Ljubljano. Jaz sem jim predlagal, da prevzamem stranko, predsedniki se s tem niso strinjali, jaz pa sem vzel aktovko, odšel domov in v Trebnjem ustanovil DSD.« Naraščajoče nestrinjanje članstva stranke pod Frančevim vodstvom, ki jo je samovoljno preimenoval in privatiziral skupno utečeno ime v lastne namene, je pripeljala do oblikovanja frakcije DSD pod mojim vodstvom. Najprej smo se povezali s TRS in se dogovorili za prestop k njim, da bi tako pripomogli vsaj k delni izpolnitvi volje volilcev in volilk po združitvi celotne koalicije. Pod enotnim imenom Levica smo postali prepoznavni in na tem poslej skupaj gradimo.

V Levici lahko delujemo vsi, ki želimo delati za uresničenje naših programskih načel: pravice do dela, do socialnega blagostanja, do vladavine prava, do čistega okolja in zadovoljnega, človeka vrednega življenja. Zato se nam s Francem ni potrebno ukvarjati. Pričakovanja volilcev so velika, zato gre Levica naprej!