Zakaj je moral Joseph oditi?
Deportacija ni bila mačji kašelj – v skupnem seštevku je zagotovo stala več deset tisoč evrov, pri njej pa je garala predana ekipa strokovnjakov, ki je vseskozi preizkušala robove zakona
Novoimenovana veleposlanica Nigerije Jane Ada Ndem je 14. maja 2018 predsedniku republike Borutu Pahorju predala poverilno pismo
© Daniel Novakovič, STA
Josephova deportacija je bila izvedena brezhibno. S klinično natančnostjo, brez zamud in brez posebnih zapletov. 16. 5. 2018 ob 14h se je imel zglasiti na izpostavi Centra za tujce v Ljubljani, ob isti uri naslednjega dne pa je že stal pred okencem imigracijskih oficirjev v Nigeriji. Vse je teklo, kot bi gledal powerpoint predstavitev »postopka odstranjevanja tujcev« na kakem mednarodnem policijskem seminarju. Povabili so ga na razgovor, ga v pisarni pričakali z desetimi robocopi, ga vklenili s posebno zaščitno imobilizacijsko napravo ter ga odpeljali na Dunaj, kjer ga je čakal čarterski let. Kot bi predal nekoliko dražji paket na pošti. Pripravljeni so bili celo na čustveni breakdown njegove zaročenke, ki je razumljivo pretresena opazovala odstranitev življenjskega partnerja. Eden izmed inšpektorjev je s posebno tehniko poskušal omehčati napeto ozračje, tako da ji je položil roko na ramo. »Glejte, zdaj vam govorim kot človek, ne kot policaj. Bolje je zanj, da gre …« Za bodoče primere si je zapisal, da tehnika ni bila posebno prepričljiva in jo je treba še malo dodelati.