"Nadzorovani centri za migrante bi lahko bili problematični"

Direktorica Mirovnega inštituta opozarja, da bi bilo primerneje odpirati administrativne centre, kjer bi se sprejemale in morda tudi obravnavale vloge za mednarodno zaščito

Po dogovoru EU o migracijah je slišati opozorila ob predlogu vzpostavitve nadzorovanih centrov za obravnavo migrantov. Direktorici Mirovnega inštituta Neži Kogovšek Šalamon se zdi namestitev v tak center, četudi je prostovoljna, problematična, če bo gibanje ljudem omejeno in bo pridržanje pogoj za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.

Na vrhu so se voditelji 28 članic EU med drugim dogovorili o centrih za obravnavo migrantov zunaj EU in da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj unije.

Direktorica in raziskovalka na Mirovnem inštitutu Neža Kogovšek Šalamon opozarja, da ni jasno, kaj pomenijo "nadzorovani centri". "Bojim se, da bi to lahko pomenilo centre za pridržanje in torej omejevanje svobode gibanja ljudi. Svoboda gibanja je temeljna človekova pravica, omejevanje gibanja je dovoljeno samo pod točno določenimi pogoji, in ti centri so s tega vidika lahko hudo problematični," je navedla za STA.

Tudi sicer pa meni, da je odpiranje novih centrov neprimerno, saj je nevarnost, da bi se spremenili v zapore, prevelika. "Primerneje bi bilo odpiranje kvečjemu administrativnih centrov, kjer bi se sprejemale in morda tudi obravnavale vloge za mednarodno zaščito," je ocenila.

"Svoboda gibanja je temeljna človekova pravica, omejevanje gibanja je dovoljeno samo pod točno določenimi pogoji, in ti centri so s tega vidika lahko hudo problematični."
(Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut)

Voditelji so pozvali tudi k hitri preučitvi "koncepta regionalnih platform za izkrcanje", v tesnem sodelovanju z relevantnimi tretjimi državami ter uradom ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM). Neža Kogovšek Šalamon meni, da "bi to lahko bil evfemizem za 'hotspote' - torej sprejemne centre za pridržanje, kot jih poznamo v Grčiji".

"Če bi te platforme pomenile zapiranje ljudi v centre za pridržanje, je to problematično," je opozorila. Ob tem je ocenila, da UNHCR ne bo želel sodelovati pri centrih za pridržanje in tam, kjer bi se omejeval dostop do azilnega postopka in zaščite, ker je to v nasprotju z njihovo politiko. Možno vlogo IOM pa vidi v povezavi z vračanji, saj ima program prostovoljnega vračanja, kjer ljudem, ki to želijo, pomaga s sredstvi in organizacijo ter dokumenti pri vrnitvi v državo izvora.

Ker bodo platforme morda postavljene v revnejših državah, po njenih besedah obstaja tudi resna nevarnost, da v njih ne bodo zagotovljeni ustrezni življenjski in pravni standardi, pri čemer Neža Kogovšek Šalomon izpostavlja osnovno oskrbo, pravno pomoč in dostop do azilnega postopka. "Še več, lahko pomenijo vir suženjstva (primer Libije), ki je prepovedano," je dodala.

Na vrhu so pozvali so tudi, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj. Po mnenju direktorice Mirovnega inštituta omejitev sekundarnih gibanj lahko v praksi pomeni samo vzpostavitev oziroma nadaljevanje nadzora na notranjih mejah, rasno profiliranje, ko bodo oblasti bodo še pogosteje kot doslej na cestah in drugih javnih mestih identificirale ljudi, ki bodo videti kot prosilci za azil, kar je sicer pravno nedopustno, ter potiskanje prosilcev za azil v ilegalo, skrivanje, izogibanje oblastem in s tem v izolacijo.