Kaj prinaša združitev Dnevnika in Večera?

Prek spleta so tiskani časopisi sicer razširili svoj krog bralcev, a to se ne odraža ustrezno na poslovno-finančnih rezultatih, naklade namreč še vedno padajo in povezovanje je logično, meni medijski strokovnjak Marko Milosavljević

Združitev družb Dnevnik in Večer Skupina, ki izdajata dnevna časopisa Dnevnik oz. Večer, Marka Milosavljevića s fakultete za družbene vede ne preseneča. Pogovori o različnih oblikah povezovanj med medijskimi hišami namreč potekajo že kar nekaj časa, saj je to ena od predvidljivih oblik odziva na negotove razmere na medijskem trgu, je pojasnil.

Pogovori o povezovanju medijskih hiš so po Milosavljevićevi oceni posledica stanja na trgu, trendov na področju tiskanih medijev in težav pri monetizaciji digitalnega delovanja.

"Slovenski mediji so morali priti do spoznanja, da jim ne Facebook in ne splet novega uspešnega poslovnega modela ne bosta ponudila. Prek spleta so sicer razširili svoj krog bralcev, a to se ne odraža ustrezno na poslovno-finančnih rezultatih. Naklade še vedno padajo in povezovanje je logično," je pojasnil za STA.

Napovedano združevanje edicij si Milosavljević razlaga kot povezovanje redakcij življenjsko-stilnih prilog in revij, ki jih ustvarjata oba časopisa, in določenih drugih skupnih aktivnosti, kjer bodo lahko optimizirali določene stroške. Tudi sicer gre iz sporočila družb razbrati, da ne nastaja zgolj en časnik, ampak prihaja do združitve podpornih služb, kot so računovodstvo, marketing in podobno.

"Slovenski mediji so morali priti do spoznanja, da jim ne Facebook in ne splet novega uspešnega poslovnega modela ne bosta ponudila."
(Marko Milosavljević, FDV)

Ob tem je poudaril, da zakonodaja omejuje povezovanje splošnoinformativnih dnevnih časopisov, med katere sodita tudi Večer in Dnevnik. A je hkrati opozoril, da je ministrstvo za kulturo doslej imelo "zelo nenavadne definicije", kaj je splošnoinformativni dnevni časopis. Spomnil je, da časopisa Svet24 niso upoštevali v tej kategoriji, češ da nima rubrike zunanja politika.

Po njegovi oceni bo pri presojanju ministrstva za kulturo in Agencije za varstvo konkurence o vlogi za soglasje za združevanje edicij obeh časopisov oziroma vlogi za priglasitev koncentracije pomembno, kako bosta instituciji opredelili trg. Če bodo upoštevali, da imamo v Sloveniji samo tri splošnoinformativne dnevne časopise, je po Milosavljevićevih besedah jasno, da lahko povezovanje med Večerom in Dnevnikom presega zakonsko opredeljene omejitve.

Ob tem je spomnil, da časnikov Finance in Slovenske novice ministrstvo v nekaterih podobnih primerih do zdaj ni upoštevalo. Prav tako je vprašanje, ali bodo to sploh upoštevali, če ne bo prišlo do povezovanja dnevnih časopisov z vsebinskega vidika, ampak samo do povezovanja določenih oblik poslovanja.

Ministrstvo za kulturo je imelo doslej imelo "zelo nenavadne definicije", kaj je splošnoinformativni dnevni časopis. Časopisa Svet24 v tej kategoriji denimo niso upoštevali, češ da nima rubrike zunanja politika.

Medijske hiše bodo brez ustrezne medijske zakonodaje padec dohodkov poskušale reševati, kakor vejo in znajo, je še opozoril. "Časi, ko je vsak od teh časopisov imel izjemne dobičke in naklade, so minili," je še dejal Milosavljević. Zakon dnevne časopise pri povezovanju še vedno omejuje, a treba se je zavedati, da so v krizi in bodo omejevanja na tem področju čez nekaj časa videti približno tako, kot če bi danes omejevali, kolikšen delež trga lahko imaš pri prodaji zgoščenk.

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je bilo o vloženih vlogah za združitev družb obveščeno na podlagi sporočila za javnost, ki sta ga družbi posredovali danes. "V njem je za zdaj premalo konkretnih informacij, na podlagi katerih bi lahko podrobneje komentirali načrte lastnikov Dnevnika in Večera o združevanju," so izpostavili v današnji izjavi.

Tako po njihovem številna ključna vprašanja o prihodnosti obeh časopisov in novinarjev, ki delajo v njih, ostajajo neodgovorjena. "Prav bi bilo, da lastniki na njih čim prej konkretno in nedvoumno odgovorijo," so poudarili ter napovedali, da bo DNS pozorno spremljalo te premike, ki se nakazujejo kot eni večjih v novejši zgodovini medijskega trga. Pristojne institucije, ki bodo presojale odločitev, pa pozivajo, naj delo opravijo z najvišjo mero skrbnosti, natančnosti in odgovornosti.

Glavna dejavnost družbe Dnevnik, katere začetki segajo v leto 1951, je izdajanje dnevnega časopisa Dnevnik. Ob tem izdaja še druge edicije, med njimi tednik Nedeljski dnevnik, ki jebil dolga leta najbolj bran časopis v državi. Prva izdaja Vestnika, predhodnika časnika Večer, pa sega v leto 1945.