Borut Mekina

10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

Preobrat

Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo Andreja Širclja in drugih članov stranke SDS ter odmrznilo preiskavo korupcije ob ustanovitvi slabe banke

Poslanec SDS Andrej Šircelj v času, ko je še delal na slabi banki

Poslanec SDS Andrej Šircelj v času, ko je še delal na slabi banki
© Borut Krajnc

Za začetek – ustanovitev slabe banke (DUTB) je eden najbolj grobih primerov zatrtja demokracije po osamosvojitvi, odgovornost za to dejanje pa nosi ustavno sodišče, natančneje, tedanja garnitura ustavnih sodnikov na čelu z Ernestom Petričem. Domnevamo lahko, da se Petrič in drugi ustavni sodniki niti ne zavedajo, kaj so tedaj storili, zato naj to pojasnimo: Slovenija se je pred leti znašla pod pritiskom mednarodne skupnosti. Razglasili so jo za bankrotirano državo. A te samouresničujoče se doktrine šoka ni začela mednarodna skupnost – prva ni bila evropska komisija –, ampak domača politika, sprva Janez Janša, ki je tedaj sam klical trojko. Tem klicem je nato legitimnost dalo ustavno sodišče, ko je decembra 2012 v imenu izjemnih okoliščin, izrednih razmer prepovedalo referendum o ustanovitvi slabe banke.

Da nas bo ta drago stala, so ugledni ekonomski strokovnjaki opozarjali že leta 2012, prav zaradi tega se je oblikovala referendumska pobuda. Da je bila ustanovitev slabe banke napad na demokracijo, po svoje celo napad elit na zdravo pamet ljudstva, je postalo jasno konec leta 2012. Da je bila ustanovitev slabe banke tudi navadno kriminalno dejanje, pa smo izvedeli konec leta 2015. Tedaj je sodišče pri enem najpomembnejših politikov SDS in poslancu Andreju Širclju odredilo hišne preiskave zaradi suma »pridobitve velike premoženjske koristi« pri ustanovitvi DUTB marca 2013. Pogodbe, za katere je bil v slabi banki odgovoren Šircelj, naj bi bile »zgolj kulise za izčrpavanje premoženja Republike Slovenije«, uradni dokumenti naj bi bili ponarejeni oziroma antedatirani, Šircljevo delovanje pa »konspirativno«, so utemeljeno sumili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Potem je tako rekoč ista garnitura ustavnih sodnikov, ki je prepovedala referendum o slabi banki, Širclja zaščitila.

Na začetku leta 2017 se je Andrej Šircelj skupaj s še 20 poslanci SDS pritožil na ustavno sodišče, ker naj bi mu bile pri preiskavi v parlamentu kršene osebnostne pravice, kot je pravica do zasebnosti, in ker naj bi bilo pri tem šlo za neustaven poseg v avtonomijo poslancev. Kriminalisti so sicer v zadnjih 25 letih opravili več kot 5000 hišnih preiskav – niso preiskali le domov osumljenih kriminalcev, vstopili so tudi v domove številnih uglednih, pomembnih osebnosti, novinarjev, urednikov ali uglednih intelektualcev in nekdanjih premierov. A ko so vstopili v prostore pomembnega politika SDS, je ustavno sodišče zastriglo z ušesi. Ernest Petrič, Mitja Deisinger, Marko Šorli, Jan Zobec in Etelka Korpič Horvat so spomladi 2017 Šircljevo pritožbo sprejeli in hkrati začasno, do dokončne odločitve, ustavili preiskavo. Presodili so, da bi lahko šlo pri preiskavi Širclja celo za nedovoljen poseg v sam ustroj parlamentarne demokracije in za kršitev načela delitve oblasti. Vprašanje preiskave pri Širclju naj bi bilo pomembno ustavnopravno vprašanje »par excellence«, je tedaj zapisal Petrič.

Povsem očitno je prav zamenjava več ustavnih sodnikov v zadnjem letu in pol botrovala drugačni odločitvi prejšnji teden. Ustavno sodišče je Šircljevo pritožbo zavrglo in v skladu s 25-letno tradicijo hišnih preiskav presodilo, da je ta potekala v skladu z utečenimi standardi, na podlagi katerih bo lahko Šircelj zbrane dokaze problematiziral na sodišču.

S to sodbo se je ustavno sodišče – ki je v preteklih letih sodno prakso večkrat postavilo na glavo, pogosto na način, ki so ga zagovarjali v SDS – vrnilo k svoji tradiciji. Celo na državnem tožilstvu so zadnja leta opažali, da naj bi v javnosti naraščal vtis o neenaki obravnavi posameznikov pred sodišči. Z drugimi besedami, manever, ki ga je Janez Janša izpeljal v svojem primeru, Širclju ni uspel. Seveda pa bo pot do občutka, da pred sodiščem pripadniki elite nimajo posebnega položaja, še dolga.

Proti takšni odločitvi so glasovali Klemen Jaklič, Marko Šorli in sodnica Etelka Korpič Horvat, pet sodnikov pa ji je pritrdilo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.